Osaka castle, Japan

Osaka Expo

Svetovna razstava ali Expo je največja mednarodna razstava, ki se praviloma izvaja vsakih pet let, navadno gosti med 100 in 200 držav ter sprejme več deset milijonov obiskovalcev. Vsebina razstave, ki se je začela oblikovati v sredini 19. stoletja, je danes osredotočena predvsem na raziskovanje in oblikovanje rešitev, ki bodo krojile bolj povezano in trajnostno prihodnost človeštva. Osaka Expo bo v letu 2025 poskušal ponoviti uspeh svetovne razstave na Japonskem iz leta 1970.

Evolucija svetovnih razstav

Prvo svetovno razstavo je kot znak moči britanskega imperija leta 1851 v Londonu organiziral princ Albert, mož kraljice Viktorije. V slavni Kristalni palači, ki je bila postavljena prav za to ogromno razstavo in je leta 1936 na žalost tudi zgorela, so narodi sveta razstavljali največje industrijske dosežke svojega časa. S to postavitvijo se je začela tradicija mednarodnega sodelovanja in razkrivanja najsodobnejših tehnoloških ter znanstvenih dosežkov na svetovni ravni.
Leta 1876 je bil v Filadelfiji denimo prvič razstavljen telefon, leta 1939 na razstavi v New Yorku pa televizija. Leta 1901 so v Buffalu prvič razstavili rentgensko napravo, ki so jo tri leta kasneje prilagodili tudi za uporabo na pacientih in je za vedno spremenila medicinsko stroko.
Na Expo z nami
Kristalna palača, prva svetovna razstava
Kristalna palača, 1851

Nacionalni paviljoni

Skozi čas se je poleg vsebinskih premikov začela spreminjati tudi sama zasnova in organizacija svetovnih razstav. Posebej pomembni so v 20. stoletju postali nacionalni paviljoni, individualno oblikovane arhitekture, ki predstavljajo identiteto posameznega naroda in s tem prispevajo k raznolikosti svetovnih razstav. Kljub prestižu in simbolnemu kapitalu, ki ga paviljon prinese narodu, pa so visoki stroški gradnje pogosto razlog, da države razstavljajo v skupnih paviljonih, ki jih postavi gostiteljica.
Arhitekturni projekti, ki so nastali v sklopu svetovnih razstav, so danes najbolj prepoznavne znamenitosti mnogih mest. Na svetovni razstavi leta 1889 v Parizu je bil na primer postavljen Eifflov stolp, leta 1929 je bila v Sevilli zgrajena Plaza de España. Isto leto je bil v Barceloni postavljen nemški paviljon arhitektov Mies van der Rohe in Lily Reich, ki je s svojo preprosto obliko pustil velik vpliv na moderni arhitekturi. Atomium v Bruslju je nastal v sklopu svetovne razstave leta 1958, Unisphere v New Yorku pa v sklopu Expa 1964. Mnoge druge arhitekture, ki so bile zgrajene v kontekstu svetovnih razstav, danes uporabljajo za ambasade, muzeje in v druge namene, številne pa so ostale prepuščene toku narave in časa.
Eifflov stolp, Pariz
Plaza de España, Sevilla, Expo
Plaza de España, Sevilla
Unisphere, New York

Osaka Expo – 2025

Prihodnje leto bo Expo 2025 potekal v Osaki na Japonskem, kjer so izvedli tudi izredno uspešno svetovno razstavo leta 1970. Tema tokratnega Expa je Oblikovanje družbe prihodnosti za naša življenja (Designing Future Society for Our Lives). Vse od Expa leta 2000 v Hannovru se poskušajo svetovne razstave osredotočiti na globalne težave ter na njihove možne rešitve in v tem ni prihajajoči Expo nobena izjema.
Osaka je tretje največje mesto na Japonskem in je prestolnica regije Kansai. Zaradi svoje vrhunske kulinarike je znana kot kuhinja Japonske, poleg tega pa je tudi eno izmed večjih finančnih, tehnoloških in univerzitetnih mest v državi. Osaka je smiselna izbira za prihajajočo svetovno razstavo predvsem zaradi bogatih izkušenj z organizacijo mednarodnih dogodkov in napredne infrastrukture, ki bo obiskovalcem omogočala odlične povezave tako znotraj kot tudi zunaj mesta.
Expo 2025 bo potekal na umetno postavljenem otoku z imenom Yumeshima, ki obsega skoraj 1000 hektarov. Posebej za razstavo bo oblikovan tudi približno 2 km obsegajoč lesen obroč, ki bo zajemal večino paviljonov in bo obiskovalcem omogočal boljši pregled nad celotnim dogajanjem Expa. Dogodek bo z raznoliko arhitekturo poudarjal okoljsko ozaveščen razvoj naše skupne prihodnosti.
Stolp sonca, Tarō Okamoto, Osaka expo 1970
Tarō Okamoto, Stolp sonca, Expo 1970

Slovenski paviljon

V sklopu razstave bo svoj paviljon oblikovala tudi Slovenija. Z abstraktno simboliko naj bi arhitektura izpostavila našo državo kot zeleno srce Evrope, ki poskuša preko najema nosilne konstrukcije arhitekture in uporabe slovenskega lesa tudi zmanjšati ogljični odtis izgradnje. Načrti in koncepti našega paviljona so dostopni na povezavi tukaj.
Vprašanja podnebnega segrevanja, starajočega se prebivalstva in globalne neenakosti so izzivi, s katerimi se soočamo že danes in bodo neposredno vplivali na naš planet. Osaka Expo 2025 želi ustvariti platformo, kjer se lahko države, organizacije in posamezniki povežejo v iskanju trajnostnih in inovativnih rešitev, ki bodo oblikovale boljšo prihodnost. Če mu bo to uspelo, pa se z obiskom prepričajte sami.