fbpx
Mehika

Dr. Šprajc odkril novo arheološko najdišče na Jukatanu

Priznani slovenski arheolog, predstojnik Inštituta za prostorske in antropološke študije ZRC SAZU in ena največjih avtoritet na področju raziskovanja staroselskih civilizacij v Srednji Ameriki dr. Ivan Šprajc je že vrsto let osredotočen na raziskovanje mezoameriške arheologije in arheoastronomije. Njegova raziskovalna skupina je ponovno dosegla pomemben mejnik, saj so v tropskem pragozdu južne Mehike odkrili ostanke majevskega mesta Ocomtun, ki je bilo pred približno 1000 leti regionalno središče tedanje staroselske družbe. Zaton je verjetno doživelo med 9. in 11. stoletjem, kar se sklada s časom propada majevske kulture v tej regiji.

Uxmal
Maji slovijo po svojih piramidah. Na fotografiji arheološko najdišče Uxmal

Arheološko odkritje mesta, katerega ime v jeziku takratnih prebivalcev pomeni kamniti steber, se nahaja v naravnem parku Balamku na polotoku Jukatan. Šprajčeva skupina je še neraziskano področje tropskega gozda raziskovala v marcu in aprilu letos, preglede pa so izvajali tudi iz zraka z lasersko merilno metodo LiDAR, ki močno olajša raziskovanje neprehodnega tropskega pragozda.

 

Po Šprajčevih besedah jih je najbolj presenetilo arheološko najdišče na vzpetini, obdani z obsežnimi mokrišči. Najdišče je posejano s številnimi visokimi stavbami in vključuje več piramidnih struktur, visokih tudi do 15 metrov. Poleg piramid se na najdišču nahajajo tudi kamniti stebri, trije trgi z večjimi stavbami, igrišče za igre z žogo ter druge strukture, razporejene v skoraj koncentričnih krogih. Valjasti kamniti stebri so verjetno služili kot vhodi v prostore v zgornjih delih stavb.

 

Na območju arheološkega najdišča je raziskovalna skupina odkrila tudi več oltarjev, ki so bili morda zasnovani za skupnostne obrede, vendar bo za natančno določitev njihovega namena potrebnih več raziskav, je opozoril Šprajc, ki bo najnovejšemu odkritju gotovo namenil še veliko časa.

Potujte v spremstvu dr. Šprajca na izbranih terminih

Ivan Šprajc je slovenski arheolog, znanstvenik in raziskovalec, specializiran za proučevanje starodavnih civilizacij in arheoloških najdišč v Srednji Ameriki, zlasti v Mehiki in Gvatemali. Zato ni čudno, da mu pravijo tudi slovenski Indiana Jones, čeprav se sam te primerjave otepa. Sam trdi, da je dejansko delo arheologov veliko bolj razburljivo kot v filmih. Med svojimi odpravami je odkril več kot 80 arheoloških najdišč, vključno z izgubljenimi in pozabljenimi mestnimi območji starodavnih civilizacij. Proučeval je tudi majevski koledar in dokazal, da je veliko starejši, kot je bilo domnevano.

Predavanje dr. Šprajca o odkrivanju majevskih mest

Eno najbolj znanih odkritij Ivana Šprajca je bila identifikacija in raziskava starodavnega mesta Lagunita v deželi Chiapas v Mehiki. Mesto je bilo več stoletij pozabljeno in skrito v globokem pragozdu Jukatana, nedaleč od meje z Gvatemalo. Prvi je arheološko najdišče odkril ameriški raziskovalec Eric von Euw, a ni točno opisal lokacije, zato je mesto ostalo skrito dokler ga Ivan Šprajc s svojo ekipo ni ponovno odkril in natančno dokumentiral. Odkritje je pomembno prispevalo k razumevanju majevske civilizacije in njenih arhitekturnih dosežkov. Čudovito pročelje Lagunite simbolizira vhod v jamo, ki predstavlja vodno podzemlje – mitološki labirint, kjer domujejo predniki.

 

 

Šprajc je tudi proučeval druge arheološke kraje, kot so Uxul, Chactún, El Palmar, La Corona in drugi. Njegove raziskave so osredotočene na kartografiranje in dokumentiranje struktur na arheološkem najdišču ter raziskovanje povezav med različnimi mestnimi območji in njihovimi kulturnimi in trgovskimi izmenjavami.

 

Poleg odkrivanja arheoloških najdišč je Ivan Šprajc prispeval tudi k znanstveni literaturi s številnimi članki in publikacijami. V svojih raziskavah je pomembno prispeval k razumevanju in ohranjanju dediščine starodavnih civilizacij Srednje Amerike.

Mehika
Terensko vozilo ekipe dr. Šprajca