31. december

Urbinska vojvodinja Lenora Gonzaga della Rovere se je rodila na današnji dan leta 1493 v Mantovi. Mladost je preživela na enem najpomembnejših dvorov severne Italije, kar ni ostalo brez posledic. Od matere Izabele d’Este, ki je veljala za osrednji ženski lik italijanske renesanse, je podedovala pogum, smelost in vladarske sposobnosti. Renesančna kultura, ki jo je vpila v domovini, jo je spremljala vse življenje. Leta 1509 se je poročila z vojvodom Urbina, ki je bil nečak vladajočega papeža Julija II. Čeprav Francesco Marija della Rovere ni bil posebej zvest soprog, je bil zakon uspešen. Lenora je postala mati trinajstih otrok in regentinja malega vojvodstva v obdobjih številnih moževih odsotnosti. Kot taka se je izkazala za spretno upravnico in izjemno podpornico umetnosti. Med rednimi gosti na njenem dvoru so bili Pietro Bembo, Baldassarre Castiglione in Torquato Tasso. Prav posebej je cenila Tiziana, ki je leta 1537 naslikal sijajen portret vojvodinje. Umetnostni zgodovinarji so njen obraz našli na še nekaterih Tizianovih umetninah, kot je slovita La Bella v palači Pitti v Firencah. Prevladuje tudi mnenje, da je Tizian podobo pokojne vojvodinje uporabil pri slikanju Urbinske Venere, ki jo je sicer naročil Lenorin sin Guidobaldo della Rovere.

Princ Karel Edvard Ludvik Janez Kazimir Silvester Severin Maria Stuart ali Bonnie Prince Charlie se je rodil na današnji dan leta 1720. Vnuk angleškega kralja Jakoba II., ki so ga Angleži leta 1688 pregnali s prestola, je v sredini 18. stoletja predstavljal resno nevarnost britanskim kraljem iz Hannovrske dinastije. Karel Edvard je bil zelo popularna oseba med evropskim plemstvom, saj je bil obdarjen z veliko karizmo in je bil osebno zelo privlačen. Sredi Vojne za avstrijsko nasledstvo se je leta 1745 izkrcal na Škotskem, kjer so ga pozdravili z velikim navdušenjem. Karel Edvard je brez težav zasedel večji del dežele, ki si je po dobrih treh desetletjih želela zapustiti zvezo z Anglijo. Hitro se ga je oprijel vzdevek Bonnie Prince Charlie, ki je kazal na njegovo priljudnost in popularnost med prebivalstvom. Kljub nedvomnim poveljniškim sposobnostim, je Karel Edvard leta 1746 doživel katastrofalni poraz v bitki pri kraju Culloden, kjer so ga premagali Angleži pod vodstvom princa Viljema Cumberlandskega. Slednji si je zaradi krutega ravnanja z ujetimi Škoti prislužil vzdevek »mesar«. Poraz je bil tako hud, da ga lahko označimo za dokončnega, saj Stuarti odslej niso mogli resno računati na vrnitev na britanski prestol, kaj šele na rekatolizacijo dežele. Princ Karel Edward Stuart je sicer še enkrat (leta 1759) poizkusil z izkrcanjem na Škotskem, ki pa ni uspelo zaradi pomanjkanja francoske podpore. Utrujen in razočaran se je umaknil v Italijo, kjer se je prekomerno vdajal alkoholu. Nekdaj privlačen princ se je spremenil v zagrenjenega moškega, ki ga na koncu ni podpiral nihče, niti lastni brat ne. Umrl je leta 1788 v Rimu. Na Škotskem je njegova podoba ostala v trajnem spominu v obliki številnih pripovedk in pesmi, pa tudi opisov prinčevih ljubezenskih dogodivščin. Dvajset let po njegovi smrti je Canova nad njegovim grobom v baziliki sv. Petra v Vatikanu postavil sijajen spomenik, ki ga je naročil tedanji britanski princ regent – kasnejši Jurij IV.

Britanski filmski in gledališki igralec Sir Philip Anthony Hopkins se je rodil na današnji dan leta 1937 v Walesu. Z igralstvom se je začel ukvarjati leta 1967, ko je je nastopil v nadaljevanki, ki jo je pripravila BBC. Do danes je nanizal številne nagrade različnih filmskih združenj med katerimi so oskar in več nagrad BAFTA. Hopkins je vedno skrbno izbral like, ki jih je upodobil na odru ali filmskem platnu. Po večini je šlo za zelo kompleksne osebnosti, v podobo katerih se je odlično vživel. Hopkinsova igra je prepričljiva do te mere, da so se filmski kritiki že večkrat spraševali, ali igra ali živi vlogo, ki mu je bila določena s scenarijem. Prav zaradi njega so mnogi filmi (Ko jagenjčki umolknejo, Hanibal, Nixon, Amistad, Ostanki dneva, Howards End …) postali filmske uspešnice. Leta 1993 je bil povišan v viteški stan za zasluge na področju umetnosti. Kljub temu, da ga poznamo predvsem po filmskih vlogah, je Hopkins poznan tudi kot skladatelj, pianist in slikar.

John Blake MacDonald, Lochaber No More – Prince Charlie zapušča Škotsko; Coldupnorth, CC BY-SA 4.0 , via Wikimedia Commons, izrez