25. december

Sloviti angleški znanstvenik in parlamentarec Sir Isaac Newton se je rodil na današnji dan leta 1642. Ker je bil šibak otrok, neprimeren za delo na kmetiji, so ga poslali v Cambridge, kjer je živel njegov stric. Mladi Newton je brez večjih težav, pa tudi uspehov, zaključil študij. Delo na univerzi je prekinil izbruh kuge, med katerim se je Newton lotil raziskovanja svetlobe in Biblije. Preučil je lomljenje bele svetlobe v mavrico in nadaljeval Galilejeve študije na področju astronomije. Sledila so desetletja predavanja v Cambridgeu, ki jih je prekinil zaradi potovanj v London. Leta 1672 se postal član slovite Royal Society (v tem času je član te prestižne ustanove postal tudi Valvasor). Več kot desetletje je bil član angleškega parlamenta. O tem obstaja zanimiva anekdota, po kateri se je Newton v tem dolgem obdobju le enkrat pojavil za govorniškim pultom in predlagal zračenje prostora. Zaradi dosežkov na znanstvenem področju je bil povišan v plemiški stan. Po smrti so ga pokopali na častnem mestu v Westminstrski opatiji v Londonu.

Veliki vezir in vrhovni poveljnik vojske Osmanskega cesarstva Merzifonlu Kara Mustafa Paša je umrl na današnji dan leta 1683. Rodil se je v albanski družini, ki je že nekaj generacij živela v Anatoliji. Sposoben in stremuški mladenič se je poročil s hčerko tedanjega Velikega vezirja, kar mu je omogočilo sodelovanje v vojnah s Poljsko, v katerih se je izkazal za odličnega poveljnika. Leta 1676 je zaključil mirovna pogajanja z Janom Sobjeskim, ki so Osmanskemu cesarstvu prinesla nadzor nad Kozaki. Istega leta je nadomestil svaka (njegov tast je vmes že umrl) na položaju Velikega vizirja. Ker sultan Mehmed IV. ni kazal nobenega zanimanja za vlado, je postal Kara Mustafa najpomembnejši politik v cesarstvu. Leta 1683 je napovedal vojno Habsburškemu cesarstvu, ki je vrhunec doživela z Drugim obleganjem Dunaja. Le-to se je končalo septembra istega leta, ko je Dunaju na pomoč priskočil Jan Sobjeski. Tokrat je poljski kralj premagal velikega vezirja, ki se je z osmansko vojsko umaknil proti osrednjemu Balkanu. Po prihodu v Beograd so ga zadavili z zeleno svileno vrvjo, ki jo je v ta namen poslal sultan.

Grof Giovanni Angelo Braschi, kasnejši papež Pij VI. se je rodil na današnji dan leta 1717. Njegova vlada, ki je v zgodovini Cerkve zapisana kot četrta najdaljša, je bila polna hudih udarcev. Do izvolitve za papeža leta 1774 je Giovanni Angelo deloval kot uspešen diplomat, kar mu je leta 1773 prineslo položaj kardinala. Kot papež se je Pij VI. soočil z vedno globljo krizo, ki so jo povzročile težnje nekaterih katoliških držav po prevedi na Cerkvijo. Reformna politika burbonskih držav, je že pred njegovo izvolitvijo povzročila razpust Jezuitov, ker pa je bil šele uvod v obdobje Jožefinizma, ki je močno prizadel Cerkev v Avstriji. Da bi cesarja Jožefa II. prepričal o nevarnosti razpusta samostanov, se je Pij VI. leta 1782 podal na pot proti Dunaju. Vmes je obiskal nekaj italijanskih mest in se za več kot teden dni zadržal na področju Slovenije. Njegova misija ni obrodila uspehov, saj je Jožef II. nadaljeval z dvomljivo politiko zapiranja samostanov. Pij VI. je imel več uspeha pri reševanju papeških financ, ki pa jih je obremenil z izgradnjo družinske palače na trgu Navona v Rimu. Palača Braschi je ostala zadnja palača, ki jo je kak papež postavil za svojo družino. Pij VI. je podpiral razvoj znanosti in umetnosti, ter ustanovil sloviti muzej Pio-Clementino znotraj Vatikana. Pri upravljanju Cerkve je šel v korak s časom in je leta 1789 ustanovil prvo škofijo na tleh novonastalih ZDA. Papež je odločno nastopil proti Francoski revoluciji in usmrtitvi Ludvika XVI. Francozi so napovedali vojno papežu že leta 1791, ko so zasedli Avignon. Porazu papeške vojske leta 1796 je sledil mirovni sporazum v Tolentinu, ki je Rim oropal mnogih umetnin in je papeško državo pripeljal na rob finančnega zloma. Leta 1798 je francoska vojska zasedla Rim in aretirala papeža. Pija VI. so prepeljali v francosko trdnjavo Valence, kjer je umrl leta 1799 star skoraj 83 let. Z Napoleonovim dovoljenjem so njegove posmrtne ostanke leta 1801 prepeljali v Rim in jih pokopali v baziliki sv. Petra.

Naslov iz knjige Isaaca Newtona “Excerpta Quaedam e Newtoni Principiis Philosophiae Naturalis, Cum Notis Variorum” iz leta 1765. Niels Bohr Library & Archives, American Institute of Physics, College Park, Maryland / Wikimedia Commons