24. december

Rimski cesar Lucius Livius Ocella Sulpicius Galba se je rodil na današnji dan leta 3. Kljub temu, da je izhajal iz ugledne in premožne plemiške hiše, ni imel nobenih možnosti za zasedbo prestola, ki je bil desetletja trdno v rokah Julijsko-klavdijske družine. Čeprav je bil pritlikave postave in je njegov izgled kazila grba, se je hitro povzpenjal po družbeni lestvici. Galba se je izkazal za odličnega vojskovodjo in upravnika, kar je vodilo v njegovo izvolitev za konzula leta 36. Dovolj podpore je našel pri vseh cesarjih, ki ga nikoli niso jemali kot grožnjo. Vodilni zgodovinar tega obdobja Svetonij mu nikakor ni bil naklonjen. Glabo je obdolžil javnega razmerja z odraslimi moškimi, kar je v rimski državi veljalo za nesprejemljivo. Ker je bil Galba leta 68, ko je cesarstvo izvedelo za Neronov samomor, razglašen za cesarja, njegovo zasebno življenje očitno ni bilo tako spotakljivo, kot je zapisal Svetonij. Galba se je iz Španije preko Galije podal v Rim, kjer so ga navdušeno sprejeli. Takoj se je lotil reforme financ, kar je vodilo v njegovo pogubo. Ker je zmanjšal plače vojakom, ki so mu pomagali na oblast, so ga le ti umorili. Ker je bil Galba že zelo slabega zdravja, se postavlja vprašanje, kako dolgo bi še lahko vladal cesarstvu.

Srbski despot Đurađ Branković, ki sodi med najpomembnejše vladarjev zgodovini Srbije, je umrl na današnji dan leta 1456 v Smederevu. Đurađ je z neverjetno spretnostjo vladal državi, ki se je znašla v primežu osmanskih in ogrskih interesov. S porokami svojih hčera se je tesno povezal z osmanskim dvorom (hči Mara je postala žena sultana Murata II.) in Ogrsko (hči Katarina se je poročila s celjskim grofom Ulrikom II.), kar je vodilo v desetletja dolgo povezavo med Celjem, Smederevom in Odrinom, od katere so imeli koristi tako Srbi kot tudi Slovenci in Turki. Ne glede na to, da se je Đurađ udeležil številnih vojn, mu je uspelo postaviti novo prestolnico Smederevo (Beograd je bil del Ogrske) in mesto povzdigniti v kulturno ter versko središče. Le tri leta po njegovi smrti, je Srbija prenehala obstajati kot samostojna država.

Vodilni predstavnik francoskega klasičnega baroka slikar Noël Coypel je umrl na današnji dan leta 1707 en dan pred svojim devetinsedemdesetim rojstnim dnem. Coypel je zaslovel po številnih delih z mitološko in alegorično tematiko, ki jih je naslikal za dekoracijo dvorca Versailles. V mladosti je nanj vplival Poussin, preko katerega je Coypel vzljubil antiko. Leta 1672 ga je Ludvik XIV. imenoval za direktorja francoske akademije v Rimu. Po vrnitvi v Pariz štiri leta kasneje je postal direktor Kraljeve umetnostne akademije in eden vodilnih slikarjev na francoskem dvoru. Tako ne preseneča, da je večina njegovih del še danes hranjena v Versaillesu. Coypelova sinova Antoine in Noël-Nicolas sta v 18. stoletju uspešno nadaljevala očetovo delo.

Grški kralj Jurij I. se je rodil na današnji dan leta 1845 kot sin danskega kralja Kristjana IX. Že v otroštvu so ga pripravljali za službo v mornarici, ki je bil zelo vdan. Ko so se Grki znebili osovraženega kralja Otona iz bavarske vladarske hiše Wittelsbach, so jim velesile (Francija, Rusija in Velika Britanija) svetovale, da za kralja izvolijo 17 let starega Kristjana, ki se je ob kronanju leta 1863 preimenoval v Jurija. Da bi bilo zadoščeno interesom velesil, se je Jurij poročil s pravoslavno rusko veliko kneginjo Olgo. Glavni kapital, ki ga je Jurij prinesel z Danske so bile njegove družinske povezave. Ena od sestra je postala ruska cesarica, druga pa kraljica Velike Britanije. Posledično je bil Jurij tudi stric kraljev Danske, Norveške, Velike Britanije in ruskega cesarja. Ker so velesile v veliki meri sooblikovale dogajanje na Balkanu in krojile usodo propadajočega Osmanskega cesarstva, je Juriji sijajno izkoristi omenjene družinske povezave. Tako je brez večjih naporov povečal ozemlje Grčije in jo postavil na zemljevid Evrope kot uspešno ter stabilno državo. V notranji politiki si je prizadeval za modernizacijo sodstva, šolstva, državne uprave in vojske. Kljub številnim težavam je mojstrsko krmaril med interesi glavnih grških političnih družin. Jurij I. je umrl zaradi posledic atentata, ki so ga nanj izvedli leta 1913 v Solunu, ki ga grška vojska malo pred tem osvobodila Osmanske oblast. Če Jurija I. primerjamo z njegovimi nasledniki, ga lahko imenujemo za najuspešnejšega kralja Grčije nasploh. Nobeden od njegovih naslednikov namreč ni užival take podpore ali pa vladal tako dolgo, kot je Jurij I.

Trdnjava Smederevo, Ванилица, Wiki Šumadija XV Smederevo Fortress 040, izrez, CC BY-SA 4.0