23. december

Prvi kralj Saške Friderik Avgust I. se je rodil na današnji dan leta 1750. Po zgodnji smrti očeta Kristjana leta 1763 je trinajstletni Friderik Avgust zasedel saški prestol in postal volilni knez Svetega rimskega cesarstva. Podobno kot njegov del in praded si je tudi on prizadeval za vzpostavitev unije s Poljsko. Na žalost so bile mednarodne razmere izrazito nenaklonjene tej rešitvi in Poljaki so na pritisk Rusije, Prusije ter Avstrije za kralja izvolili Stanislava Avgusta. Friderik Avgust, ki ni nikoli prebolel tega poraza, si je vse življenje skušal pridobiti poljsko krono in po letu 1795 tudi obuditi Poljsko, ki so si jo razdelile močne sosede. Pobožen katoličan je živel v sozvočju z večji del protestantskimi Sasi. Ko so se tudi v Nemčiji začele čutiti posledice Francoske revolucije, je Friderik Avgust organiziral srečanje s cesarjem Leopoldom II. in Pruskim kraljem Friderikom Viljemom II., ki pa ni rodilo enotnega nastopa proti Francozom. Ko je po večjih francoskih zmagah in mirovnih sporazumih propadlo Sveto rimsko cesarstvo, je bil Friderik Avgust edini nemški knez, ki iz tega ni potegnil nobene koristi. Pobožen in pravičen se ni polastil nobenega od ozemelj, ki je prej pripadalo cerkvenim državam. Podobno kot njegova kolega na Bavarskem in v Württembergu, se je tudi Friderik Avgust leta 1806 razglasil za kralja. Ker je pomagal Napoleonu v vojnah z Rusijo, Avstrijo in Prusijo, ga je Francija nagradila z vlado v velikem vojvodstvu Varšava, ki ga je Napoleon ustanovil na pogorišču nekdanje Poljske. Poljaki so bili novega vladarja zelo veseli, saj sta jim v preteklosti uspešno vladala dva saška vladarja. Napoleonov poraz v Rusiji je vodil v propad Varšavskega velikega vojvodstva, ki mu je leta 1813 sledila zasedba Saške s strani zavezniških vojska. Friderik Avgust, ki je do konca ostal zvest Napoleonu, se je znašel v pruskem ujetništvu. Le odločnemu posredovanju Avstrije in Francije (mati Ludvika XVIII. je bila teta Friderika Avgusta) se gre zahvaliti, da je Saška sploh obstala kot samostojna država. Friderik Avgust je tako moral podpisati sporazum s katerim je leta 1815 predal več kot polovico državnega ozemlja Prusiji. Kljub temu so Sasi kraljevo vrnitev pozdravili z velikim navdušenjem. Zadnje obdobje vlade je Friderik Avgust preživel v brezdelnosti. Globoko ponižan zaradi porazov in izgube ozemlja, se ni mogel sprijazniti z novo situacijo. Tako so Sasi novico o njegovi smrti leta 1827 sprejeli z olajšanjem, saj so z novim kraljem Antonom lahko pričakovali liberalne reformne in obnovo države.

Francoski arheolog in eden od očetov egiptologije Jean-François Champollion se je rodil na današnji dan leta 1790. Že v mladosti je pokazal veliko zanimanje za učenje jezikov, med katerimi so bili tudi orientalski jeziki. Zelo mlad je postal profesor za orientalske jezike na univerzi v Grenoblu. Leta 1822 je s pomočjo kamna iz Rosette (Francozi so ga odkrili leta 1799) razvozlal Hieroglife in s tem popolnoma spremenil vedenje o starem Egiptu. Francijo je s ponesrečenim Napoleonovim pohodom v Egipt zajela prava egiptomanija, ki je dvignila zanimanje za stari Egipt in njegove ostanke. Dolgoletna želja po obisku Egipta se mu je uresničila leta 1828. Deželo ob Nilu je obiskal s finančno pomočjo kralja Karla X., ki je v tem videl dobro priložnost za promocijo Francije. Champollion je umrl leta 1832, kmalu po vrnitvi iz Egipta.

Cesar Akihito, ki je Japonski vladal med letoma 1989 in 2019, se je rodil na današnji dan leta 1933. Za prestolonaslednika je bil uradno razglašen leta 1952, prestol pa je zasedel po smrti očeta Hirohita. 125. cesar Japonske se je v številnih pogledi razlikoval od prednikov. Že v mladosti je precej potoval po svetu. Navado je obdržal tudi po prevzemu vladarskih dolžnosti. Akihito je uspel cesarsko hišo nekoliko približati ljudstvu, kar je bilo v prvi vrsti vidno ob nekaterih naravnih katastrofah, ki so v prejšnjih desetletjih prizadele cesarstvo. Leta 2011 je po radiu in televiziji nagovoril prebivalstvo, kar je bil prvi tovrstni nagovor po letu 1945, ko je njegov oče oznanil konec II. svetovne vojne. Sledila so srečanja z ljudmi, ki sta jih prizadela potres in jedrska nesreča v Fukušimi. Za Japonce je bil to izjemen dogodek, saj je v cesar prvič v tisočletni zgodovini podal med ljudi in jim vlil novo upanje. Tudi po odpovedi prestolu leta 2019, je Akihito ostal izjemno cenjena osebnost.

Kamen iz Rosette, Britanski muzej, izrez, CC0 1.0