21. december

Sloviti italijanski slikar Tommaso Cassai z vzdevkom Masaccio se je rodil na današnji dan leta 1401. Vasari ga je imenoval za prvega velikega slikarja 15. stoletja in s tem tudi renesanse. Njegovo najzgodnejše delo je datirano v leto 1422. Ker je Masaccio umrl jeseni leta 1428, sta bili njegovo življenje in doba ustvarjanja zelo kratki. Že v prvih delih je Masaccio znal pričarati vtis tri dimenzionalnosti, ki ga je kasneje le še stopnjeval. O njegovih učiteljih ne vemo skoraj nič, je pa pogosto sodeloval z znatno starejšim slikarjem Masolinom. Primerjava njunih del nam takoj pokaže, kako je 18 let mlajši Masaccio po svežini, perspektivi in poznavanju anatomije prekašal starejšega kolega. Najslavnejše delo njegovega zgodnjega obdobje je oltarna slika Mati božja s sv. Ano, ki jo danes pripisujejo obema mojstrova. Najobsežnejše naročilo njegove kratke kariere je bila poslikava kapele družine Brancacci, ki jo je začel leta 1425. Rdeča nit so prizori iz življenja sv. Petra, ki pa sta jim Masaccio in Masolino dodala dva motiva iz življenja Adama. Prav v teh dveh prizorih (Izvirni greh in Izgon iz Raja) se je pokazala vsa kakovost Masacciovega slikanja. Cikel fresk je zaradi slikarjeve zgodnje smrti ostal nedokončan vse do leta 1480, ko ga je zaključil Filippino Lippi. Kapela Brancacci je kmalu postala učbenik naslednjim rodovom slikarjev. Michelangelo je pogosto obiskal kapelo in vedno pokazal veliko občudovanje do Masacciovega dela. Poleg sijajne perspektive je Masaccio v nekaterih freskah uporabil tudi Chiaroscúro. Njegova zadnje pomembnejše delo je bila freska sv. Trojica, ki jo je naslikal v dominikanski cerkvi Santa Maria Novella. V tej freski je Masaccio do popolnosti razvil perspektivo in pokazal na veliko poznavanje antike. Umrl je jeseni leta 1428. Datum in razlog smrti sta do danes ostala neznana.

Francoska princesa in kraljica Navarre Margareta Angoulême je umrla na današnji dan leta 1549. Sestra francoskega kralja Franca I. in žena navarskega kralja Henrika II. je postala prednica dinastije Burbon in ena najvidnejših predstavnic francoske renesanse. Že v mladosti je vpila številne ideje renesančne Italije, ki so skupaj z vojnim plenom iz francoskih vojn v Italiji prišle v Francijo. Leta 1512 je po poroki postala navarska kraljica. Z izjemnimi diplomatskimi sposobnostmi je pomagalka rešiti Navarro pred popolno spojitvijo s Španijo. Kljub temu, da je njen mož po letu 1517 vladal znatno pomanjšani državi, kot so to počeli njegovi predniki, se je Navarra obdržala in kasneje postala del burbonske dediščine. Margareta je velik del življenja preživela na bratovem dvoru. Tu se je uveljavila kot razsodnica v vprašanju mode in okusa. Brez dvoma je bila najbolj izobražena ženska tedanje Francije, kar so ji priznavali tudi sodobniki. Zaslovela je kot avtorica pesmi in dramskih del, ki so jih zelo pogosto izvajali. Margaretin vpliv na Francijo je pomemben na še enem področju. Ko je v državo pljusknil val Reformacije, je navarska kraljica postala pomembna zagovornica nove vere. Pod njeno zaščito se se hugenoti uspešno širili po državi in kmalu postali pomembna politična sila.

Britanski politik in pisatelj Benjamin Disraeli se je rodil na današnji dan leta 1804. Disraeli je bil najbolj priljubljen predsednik vlade kraljice Viktorije, ki si ji je oddolžil tako, da jo je dal razglasiti za cesarico Indije. Rodil se je kot potomec ugledne judovske družine, ki se je le generacijo prej spreobrnila v krščanstvo. Kot tak je bil edini predsednik britanske vlade judovskega rodu. V mladosti je precej potoval. Leta 1830 je potoval po Sredozemlju in svoje vtise strnil v knjigi Skenderbegova vstaja, ki je bila izredno priljubljeno branje večji del 19. stoletja. Disraeli se je uspešno vzpenjal znotraj strukture Konservativne stranke in dvakrat postal predsednik vlade. Njegova politika, ki jo lahko označimo za agresivno, je vodila v širitev Britanskega imperija, kar je zelo ugajalo kraljici Viktoriji. Slednja je Disraelija povišala v dednega plemiča in mu podelila red Hlačne podveze še pred iztekom mandata. Prav zaradi kraljičine podpore, pa tudi podpore finančne dinastije Rothschild, je Disraeli preživel številne napade političnih nasprotnikov, pa tudi časopisja, ki mu je očitalo judovsko poreklo. Med uspešno kariero ni nikoli pozabil na literarno ustvarjanje. Zadnje delo je dokončal le nekaj dni pred smrtjo leta 1881.

Masaccio: Davčni novčič, obdelano, Kapela Brancacci, Firence.