Bitka pri Ankara _ v1

20. julij

Na današnji dan leta 1402 se je odvila znamenita bitka pri Ankari, v kateri je Timur premagal turškega sultana Bajazita I. in njegovo vojsko. Do bitke je prišlo zaradi rasti obeh imperijev, ki sta se borila za prevlado v Aziji in predvsem na Bližnjem vzhodu. Timur se okliče za naslednika mongolskih kanov in iz osrednje Azije prodre daleč na zahod, kjer trči z interesi Osmanskega cesarstva, ki je v stotih letih od nastanka prevzelo nadzor nad večjim delom Anatolije in jugom Balkanskega polotoka. Timur že leta 1401 zasede mesto Sivas v Anatoliji in Mamelukom odvzame del Sirije. Na bojišče pri današnji turški prestolnici Ankari obe strani pripeljeta okoli 80.000 vojakov, kar se precej razlikuje od navedb očividcev, ki govorijo o milijonih vojakov. Timur poveljuje tudi 32 bojnim slonom. Turški poraz je toliko bolj katastrofalen, ker Timur ujame sultana Bajazita I., ki umre v ujetništvu. Timur svojo vojsko vodi vse do Egejskega morja, nato pa se vrne v notranjost Azije, kjer leta 1405 umre. V Turčiji pride do državljanske vojne med sinovi umrlega sultana. Vojna se konča šele leta 1418 z zmago Mehmeda I. Poraz pri Ankari začasno zaustavi rast turške države, ji pa na dolgi rok ne škodi.

Čeblovski: Timur in ujeti Bajazit; Umetnostni muzej Lvov.

Nemški slikar judovskega porekla Max Liebermann se je rodil na današnji dan leta 1847. Liebermann velja za glavnega predstavnika nemškega impresionizma. Potomec bogate družine študira v Berlinu, Parizu in Amsterdamu. Večino življenja preživi v Berlinu, kjer slika prizore iz življenja buržoazije in prizore z obal jezera Wannsee. Liebermann doživi številna uspehe in leta 1920 postane predsednik pruske umetnostne akademije. Njegova smrt leta 1935 mine brez javne objave, saj so Nemčiji tedaj že vladali Nacisti.

Papež Leon XIII. je umrl na današnji dan leta 1903. Vseh 25 let svojega papeževanja preživi za zidovi Vatikana. Leon XIII. slovi kot umirjen izobraženec z jasno izraženim socialnim čutom. O tem priča slovita enciklika Rerum novarom iz leta 1891, ki utemelji katoliški socialni nauk. Zelo pomembna je njegova politična dejavnost, ki okrepi položaj Vatikana. Tako Leon XIII. sprejme britanskega kralja Edvarda VII., kar izboljša položaj katoličanov v britanskem imperiju. Leon XIII. umre v starosti 93 in je prvi papež, ki je posnet na filmski trak.

Novozelandski raziskovalec in diplomat sir Edmund Percival Hillary se je rodil na današnji dan leta 1919. Že kot mladenič se je navdušil nad plezanjem in v obdobju med vojnama osvoji večino vrhov Novozelandskih Alp. Leta 1953 se priključi britanski odpravi v Himalajo in skupaj s šerpo Tenzing 29. maja osvoji Mt. Everest. Kasneje se pridruži še nekaterim odpravam v Himalajo, kjer osvoji še 10 vrhov. Prejemnika večjih odlikovanj kraljica Elizabeta II. sprejme v viteški red hlačne podveze. Hillary umre v visoki starosti leta 2008.

Romunski kralj Ferdinand I. je umrl na današnji dan leta 1927. Ferdinand I. postane vladar leta 1914 po smrti brata Karla, ki ni imel potomcev. Čeprav je bil nemškega rodu, ob izbruhu I. svetovne vojne stopi na stran antante. Kljub temu, da Nemci zasedejo Bukarešto, se Ferdinand I, ne vda in po zmagi antante podvoji obseg Romunije. Poročen je bil z vnukinjo kraljice Viktorije in carja Aleksandra II. Marijo, ki je bila izjemno priljubljena med Romuni. Po vojni Ferdinand I. sproži serijo liberalnih reform.

Italijanski znanstvenik in izumitelj radia Guglielmo Marconi je umrl na današnji dan leta 1937. Marconi že od mladosti dela poskuse z elektroniko. Iznajdba radia ga naredi za enega najslavnejših znanstvenikov med obema vojnama. Leta 1909 prejme Nobelovo nagrado za fiziko. Marconi je bil zaprisežen fašist in član Velikega fašističnega sveta. Leta 1924 ga italijanski kralj povzdigne v markiza. Naklonjen mu je bil tudi tedanji papež Pij XI.