1807

18. julij

Najslavnejši slikar italijanskega baroka Caravaggio naj bi umrl na današnji dan leta 1610. Na Caravaggia vpliva umetnost severne Italije, vendar o njegovih učiteljih ne vemo veliko, vse do trenutka, ko se preseli v Rim. Tu stopi v delavnico, ki jo vodi v Cavaliere d’Arpino. Ko se osamosvoji, razvije izjemno prepoznaven slog za katerega je značilen radikalen realizem in dramatična uporaba svetlobe. Caravaggiovo rimsko dobo zaznamuje podpora pomembnih cerkvenih dostojanstvenikov (kardinal del Monte) in plemičev (markiz Giustiniani), ter zelo razgibano zasebno življenje. Ko v dvoboju ubije nasprotnika, zbeži v Neapelj, kjer ga lepo sprejmejo. Ko novica o umoru pride do Neaplja, se Caravaggio umakne na Malto, kjer ga sprejmejo med malteške viteze. Tudi na Malti zabrede v težave in konča v zaporu. Leta 1609 mu uspe pobeg in preko Sicilije se nameri nazaj v Rim, kjer mu je papež naklonil pomilostitev. Caravaggio nikoli ne doseže Rima. Njegova smrt je zavita v tančico skrivnosti. Njegov vpliv na mnoge rodove slikarjev je izjemen. Težko bi našli človeka, ki je tako močno posegel v razvoj umetnosti.
Caravaggio: Glasbeniki; Metropolitanski muzej New York.

Na današnji dan leta 64 je znameniti požar v Rimu dosegel vrhunec. Požar, katerega izbruh so kasneje pripisali cesarju Neronu, je divjal več dni in uničil velik del mestnega središča. Cesarski dvor, ki je te dni bival na počitnicah v letovišču Anzio, ni za gašenje storil nič. Neron se v Rim vrne šele na današnji dan in si s Klavdijevega akvadukta ogleda razdejanje v mestu. V skladu z legendo naj bi Neron ob tem prepeval ep goreči Troji.

Vnukinja slovitega poljskega kralja Jana III. Sobieskega Marija Klementina Sobieska se je rodila na današnji dan leta 1702. Kot najbogatejša dedinja Evrope se leta 1719 poroči s Karlom Edvardom Stuartom in postane naslovna kraljica Velike Britanije. Ne ona, ne njen mož nikoli ne sedeta na britanski prestol. Marija Klementina rodi dva sinova, ki postaneta zadnja dediča dinastije Stuart. Umre leta 1735 v Rimu. Pokopljejo jo v baziliki sv. Petra v Vatikanu.

Francoski slikar Jean Antonie Watteau umre na današnji dan leta 1721. Watteau deluje v času, ko je francoski barok slabel in je Francija željno pričakoval novega vladarja. Watteau se zavestno umakne od težkih mitoloških in nabožnih tem, ki so značilne za dvor Ludvika XIV. V slikarstvo uvede lahkotnost in igrivost povezano z zabavami na prostem ter bukoličnimi krajinami. Tako Watteau napove rojstvo rokokoja, ki v svojih osnovnih potezah temelji na Watteaujevi umetnosti.

Najslavnejša angleška pisateljica Jane Austen je umrla na današnji dan leta 1817. Napisala je šest romanov med katerimi izstopajo Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost ter Emma. Njena dela so sijajna upodobitev britanske družbe v času Regentstva. Jane Austen je mojstrica zajedljivih pripomb, bleščečih dialogov in ironije. Njena dela so bila podlaga za številne filmske in gledališke upodobitve.

Prvi temnopolti predsednik Južnoafriške republike Nelson Mandela se je rodil na današnji dan leta 1918. Mandela velja za vodilnega borca proti rasni diskriminaciji, ki je zaradi svojih prepričan desetletja presedel v zaporih. Po izvolitvi za predsednika 1994 vodi zmerno politiko sožitja med belimi in temnopolti prebivalci države. Že leto prej ga mu podelijo Nobelovo nagrado za mir, ki jo prejme skupaj s tedanjim južnoafriškim predsednikom de Klerkom. Tudi po izteku mandata ostane vpliven v notranji in zunanji politik države.