18. december

Kneginja Olimpia Aldombrandini je umrla na današnji dan leta 1681. Obe njeni poroki sta bili velikega pomena za preživetje treh velikih rimskih plemiških družin. Leta 1638 se je poročila s knezom Pavlom Borghese. V kratkem zakonu (Pavel je umrl leta 1646) se je rodilo pet otrok iz katerih izhajata današnja kneza Aldobrandini in Borghese. Kmalu po smrti prvega moža (1647) se je Olimpija poročila z nečakom vladajočega papeža Inocenca X. Camillom Pampiljem. Njen drugi zakon je bil še pomembnejši od prvega. Olimpiji se je rodilo še pet otrok, med katerimi je bila tudi hči Ana predhodnica zdajšnjih knezov Doria-Pamphilj-Landi. V drugi zakon je Olimpija, ki je bila sama sorodnica papeža Klemena VIII. prinesla veličastno doto v podobi umetnostne zbirke in palače na ulici Corso v Rimu. Omenjena zbirka umetnin, ki jo je papež Klemen VIII. odvzel družin Este, je še danes v družinski lasti in predstavlja osnovo največje zasebne umetnostne zbirke v Italiji Galerije Doria-Papmhilj. Družini je uspelo obdržati tudi palačo na Via del Corso, ki je največja zasebna palača v Rimu.

Najslavnejši izdelovalec godalnih inštrumentov Antonio Stradivari je umrl na današnji dan leta 1737 v italijanskem mestu Cremona, kjer se je tudi rodil. Njegov učitelj naj bi bil Niccolo Amiati, ki so ga tudi uvrstili med najvidnejše ustvarjalce godal. Stradivari je lastno delavnico odprl okoli leta 1680. V njej je nastalo okoli 1100 violin, viol, violončel, kitar in ena harfa. Do danes se jih je ohranilo okoli 650. Pri izdelovanju glasbil je Stradivari pogosto eksperimentiral z različnimi laki, debelino in vrsto lesa. Njegova godala se danes prodajajo za milijonske zneske. Največja zbirka Stradivarijev godal je v lasti španske kraljeve družine in jo hranijo v Kraljevi palači v Madridu.

Sovjetski voditelj gruzijskega rodu Jósip Visarijónovič Stálin se je rodil na današnji dan leta 1878. Stalin se je kot mladenič odločil za študij teologije na teološkem zavodu v Tbilisiju v rodni Gruziji. Kasneje se je pridružil socialno-demokratski stranki. Ko je v stranki prišlo do razcepa je sledil Leninu. Leta 1913 so ga dosmrtno izgnali v Sibirijo, od koder se je vrnil po padcu carskega režima leta 1917. Po oktobrski revoluciji je Stalin postal ljudski komisar za narodnostna vprašanja in član politbiroja. Leta 1922 je postal general sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije. S tem je pridobil najvišjo oblast v državi in je lahko nadziral partijski aparat. Lenin je vedel, da Stalin nima dobrih namenov, zato je tik pred smrtjo v svojem testamentu priporočil, da Stalina odstavijo. Ko je Lenin umrl, je oblast prišla v roke triumvirata Stalin – Zinojev – Kamenjev, ki je sklenili, da se bo znebil svojega dolgoletnega nasprotnika Leva Trockega. Do decembra 1927 je Stalin vse vidnejše sodelavce, ki bi mu lahko predstavljali konkurenco, izključil iz partije in ji popolnoma zavladal. Začel se je proces industrializacije pa tudi boja s podeželjem, ki je zahteval milijone žrtev. Več milijonov kulakov (uspešnih kmetov) so poslali v taborišča na prisilno delo in mnogo jih je pomrlo. Zahodne države so v tem času preživljale eno najhujših gospodarskih kriz, sovjetska težka industrija pa je doživela popoln preobrat in nesluten razvoj. Umor leningrajskega partijskega voditelja Kirova je leta 1934 vodil do množice montiranih procesov, s katerimi je Stalin odstranil in pomoril najuglednejše stare revolucionarje ter Leninove sodelavce. Z domnevnimi zarotniki, saboterji in sovražnimi agenti je napolnil delovna taborišča v Sibiriji. Vsiljen je bil kult osebnosti, ki je poveličeval Stalina in vsako njegovo besedo ter potrjeval njegovo vlogo v zgodovini delavskega gibanja. Po padcu komunizma so v sovjetskih arhivih odkrili, da so samo v gulagih pobili najmanj 800.000 zapornikov, veliko pa jih je umrlo od lakote. Po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo, se je Stalin postavil na čelo boja za preživetje države in naroda, ki je zahteval življenja vsaj 20 milijonov sovjetskih državljanov. Da bi se ljudstvo čim bolj poistovetilo z vojno proti Nemčiji, se je Stalin pobotal s Pravoslavno cerkvijo in ji ostal naklonjen do smrti. V sporazumevanju s Churchillom in Rooseveltom se je izkazal za močno osebnost z zelo jasnimi zahtevami, pa tudi za zvitega diplomata pri krojenjem podobe sveta po vojni. Grozote, ki so spremljale Stalinovo vladanje, še danes močno odmevajo. Po porazu Nemčije se je Sovjetska zveza vzdignila v eno izmed dveh svetovnih vojaških velesil. V zgodovini je le malo takšnih primerov, kjer se je speča moč naroda tako naglo in uspešno prebudila in razvila. Kljub temu je stalinizem ostal senca na zgodovini Sovjetske zveze in s tem Rusije. Stalin je umrl v Moskvi leta 1953.

Viktor Bobrov, Antonio Stradivari pregleduje inštrument, QS:P170,Q4088741, obdelano, CC0 1.0.