1607

16. julij

Eden najpomembnejših dogodkov v srednjeveški zgodovini Španije, bitka pri Navas de Tolosa, se je odvil na današnji dan leta 1212. Gre za preobrat v več stoletij trajajočem boju Špancev proti Mavrom, ki so že pol tisočletja vladali južnemu in osrednjemu delu Pirenejskega polotoka. Mnogi dogodki 11. in 12. stoletja so napovedovali prihajajočo katastrofo. Nekdaj močna mavrska država je razpadla na več manjših kneževin, ki jih je že nekaj časa nadzirala dinastija Almohadov iz Maroka. Ko so kastiljski kralji v začetku 13. stoletja Mavrom zadali nekaj hudih porazov, se je sultan Muhamad al Nasir podal iz Maroka in prispel v Andaluzijo z mogočno vojsko. Prvič v zgodovini rekonkviste mu nasproti stojijo združene vojske Kastilje, Aragona, in Navarre okrepljene s križarji in viteškimi redi. Veličastna zmaga krščanskih vojska sicer ne konča mavrske prisotnosti na Iberskem polotoku, jo pa skrči na ozemlje emirata Granada. Kastilja si tako priključi nekaj krajev na sredozemski obali in zasede največji mavrski mesti na Iberskem polotoku Cordobo in Sevillo. Pod vlado Ferdinand a III. Kastilja doseže obale Atlantika in tako postane vodilna med krščanskimi državami na Iberskem polotoku.
Van Halen: Bitka pri Navas de Tolosa; Prado Madrid.

Razkol med Katoliško in Pravoslavno cerkvijo, poimenovan tudi Velika shizma, je bil dokončno potrjen na današnji dan leta 1054, ko sta papež Leon IX. in patriarh Mihael I. vzajemno izobčila drug drugega. Shizma je seveda posledica večstoletnih sporov med Vzhodom in Zahodom, ki so v prvi vrsti izhajali iz spodbijanja papeževe avtoritete na Vzhodu in teološkega vprašanja o Svetemu duhu. Glede obeh vprašanj so cerkve (Katoliška in Pravoslavne) še vedno v sporu in to kljub temu, da je bilo vzajemno izobčenje že preklicano.

Papež Inocenc III. umre na današnji dan leta 1216. Inocenca III. odlikuje bogato teološko znanje pa tudi izjemno slavohlepje. Ves čas svoje vlade se umešava v politično dogajanje Anglije, Nemčije, Portugalske, Češke in še nekaterih drugih držav. Še posebej pomembno je njegovo vmešavanje v angleške zadeve, ki kralja Ivana prisili v podpis Velike listine svoboščin. Inocenc sproži III. križarsko vojno, ki se konča z zasedbo Bizanca in križarsko vojno proti Katarom v južni Franciji, ki opustoši ta del Evrope.

Sloviti renesančni slikar Andrea del Sarto se je rodil na današnji dan leta 1486. Sarto naslika številne sijajne freske, oltarne podobe in portrete. Zaznamuje ga bogata barvna paleta in natančna risba. Je eden od začetnikov manierizma in je že za časa življenja veljal za enakovrednega Rafaelu, Leonardu in Michelangelu. Sodobniki ga počastijo z nazivom »Slikar brez napak«. Sarto močno vpliva na razvoj umetnosti v Firencah in drugje po Italiji. Med njegovimi učenci izstopajo Rosso Fiorentino, Pontormo, Salviati in Vasari.

Ustanovitelj Kraljeve akademije likovnih umetnosti in eden najvidnejših portretistov svojega časa sir Joshua Reynolds se je rodil na današnji dan leta 1723. Reynolds naslika na stotine sijajnih portretov britanske aristokracije in kraljeve družine. Upodobitve so vedno nekoliko idealizirale, kar je bilo s strani naročnikov sprejeto v veliko hvaležnostjo. Reynoldsov uspeh lahko delno pojasnimo tudi z njegovim značajem, saj ga prav vsi opisujejo kot prijaznega, vljudnega in zelo družabnega človeka.

Eden vodilnih slovenskih slikarjev 20. stoletja Božidar Jakac se je rodil leta 1899. Po I. svetovni vojni je študiral v Pragi. Hitro se uveljavi kot učitelj risanja in portretist. Med II. svetovno vojno se pridruži partizanom. Po vojni postane soustanovitelj Akademije za upodabljajočo umetnost in njen trikratni rektor. Kot profesor poučuje grafiko. Jakac sodeluje tudi pri nastanku prvih slovenskih filmov. Za seboj zapusti velikanski risarski in slikarski opus.