fbpx
Majorelle Jardin hiša Marakeš Maroko

Majorelle jardin – zelena oaza Marakeša

Modni oblikovalec Yves Saint-Laurent je bil nekaj časa lastnik sijajnih vrtov Majorelle (v izvirniku Majorelle jardin) v maroškem mestu Marakeš. Vrtovi po površini dosegajo približno pol hektarja in sodijo med najlepše botanične vrtove na svetu. Polni eksotičnega rastlinja, vodnih motivov in raznolikih arhitekturnih elementov, med katerimi se nahaja še kompleks kavarne, knjižnice ter muzejev, obiskovalcu ponujajo izkustvo eksotične narave in lokalne zgodovine.

Majorelle in Saint-Laurent

Francoski orientalist Jacques Majorelle je leta 1923 začel urejati zemljišče, ki je bilo takrat na robu novega (francoskega) dela Marakeša. Leta 1930 so v vrtovih postavili vilo v kubističnem slogu, ki je postala rezidenca Majorella in njegove žene. Ko je njun zakon leta 1950 razpadel, je Majorelle zaradi visokih stroškov ohranjanja, pa tudi zaradi njihovega širjenja, vrtove po delih postopoma prodajal.
Z denarjem je istočasno sicer uspešno bogatil svojo zbirko, a je površino originalnega zemljišča postajala vse manjša. V letu 1962 je bil umetnik poškodovan v prometni nesreči, zaradi katere se je vrnil v Francijo in tam posledično tudi umrl. Novi lastniki so posest zanemarili in rastlinsko bogastvo je bilo prepuščeno propadu.
Zemljišče je nato skupaj s svojim poslovnim partnerjem Pierrom Bergejem leta 1980 kupil Yves Saint-Laurent, ki je vrtovom vrnil staro lepoto in slavo. Za oblikovalsko kariero modnega velikana je Marakeš postal eden izmed ključnih virov inspiracije pri njegovih projektih. Vsako leto je v severnoafriškem mestu dva tedna razvijal svoje ideje, ki jih je nato udejanjil v svojem ateljeju v Parizu. »Marakeš me je poučil o barvah« že v lastnih besedah dovolj nazorno lokalni vpliv reflektira francoski oblikovalec.
Majorelle jardin - oblikovano okno v Marakešu Maroko
Živahno in pisano kulturno ter družbeno okolje mesta je po eni strani vplivalo na same oblike oblek, vendar pa se največja sprememba pojavi v novo prisotnih barvnih tonih oblikovalčevih projektov, ki se je poprej veliko bolj naslanjal na temnejše odtenke in črno barvo. Vila in Majorelle jardin tako ostanejo za Yves Saint-Laurenta prostor pobega in razmisleka skozi celotno življenje, po njegovi smrti in raztrosu pepela leta 2008 pa tudi njegovo poslednje počivališče.
Živahno in pisano kulturno ter družbeno okolje mesta je po eni strani vplivalo na same oblike oblek, vendar pa se največja sprememba pojavi v novo prisotnih barvnih tonih oblikovalčevih projektov, ki se je poprej veliko bolj naslanjal na temnejše odtenke in črno barvo. Vila in Majorelle jardin tako ostanejo za Yves Saint-Laurenta prostor pobega in razmisleka skozi celotno življenje, po njegovi smrti in raztrosu pepela leta 2008 pa tudi njegovo poslednje počivališče.

Narava in umetnost

Po letu 1980 so bile čez čas originalnim vrtovom in vili dograjene številne zgradbe, ki danes obiskovalcu ponujajo tudi kulturno bogato izkušnjo. Posamezne zgradbe so urejene v majhne, a zelo privlačne muzeje, ki hranijo dela berberske umetnosti, nekaj Majorellovih slik in kose oblačil iz zasebne zbirke Yves Saint-Laurenta. Na posesti je bila ustanovljena tudi knjižnica, ki vključuje knjige o botaniki, islamski umetnosti in celo zapise v andaluzijski arabščini iz 12. stoletja.
Vrtovi so danes umetelno urejeni in presenečajo z izredno raznovrstnostjo rastlinja ter številnimi vodnimi motivi. Drevesa, grmovnice, cvetlice in kaktusi so urejeni v zaključene celote, ki neopazno prehajajo druga v drugo, ter s tem oblikujejo celovito botanično izkušnjo.
Eksotične azijske rastline, palme južnega Pacifika in kaktusi iz ameriškega jugozahoda so le nekatere izmed rastlin, ki še danes pričajo o zbirateljski strasti in vsesplošnem zanimanju Majorella, ki je bil v svojem času označen za enega izmed najpomembnejših zbirateljev rastlin.
Njegovo zanimanje za rastline verjetno izhaja že iz rane mladosti, saj je odraščal ob očetu, art nouveau-jevskem oblikovalcu pohištva, ki je za svoje stilne rešitve pogosto izhajal ravno iz vegetativnih naravnih podob.
Vodni element Majorelle jardin
Sprehod po vrtovih dodatno povezujejo in poudarjajo pogosto nekoliko prikriti vodni motivi. Številni bazeni in namakalni jarki so izvir vlage in hladu v vročih mesecih, hkrati pa toni padajoče in tekoče vode bogatijo rastlinje z mehkim zvočnim odtenkom. Poleg tega sta bila pri zasnovi vrtov in njihovi obnovi tako Majorelle kot Yves Saint-Laurent pozorna na močno afriško svetlobo, ki na vodnih površinah ustvarja nepozabne odseve. Gosto zelenje in obilica vode že od začetka privlačita tudi številne vrste ptic, med katerimi je kar 17 endemičnih severno afriških vrst našlo svoj dom v tamkajšnjih drevesnih krošnjah.
V vrtovih se poleg tega najdejo tudi elementi mavrske parkovne arhitekture. Obiskovalec pri njih lahko opazi oblikovalsko zmes art deco-ja in mavrskega sloga, kar deluje kot simbioza takratnega aktualnega evropskega stila in lokalne oblikovalske tradicije. Lokalne značilnosti pa lahko opazimo tudi drugje.
Prav posebno mesto pri ureditvi vrtov je Majorelle namreč namenil keramiki in sami vili, ki je obarvana v sijočo modrino. Ta specifičen izrazit odtenek modre barve se danes po njem tudi imenuje – bleu Majorelle, inspiracijo zanj pa je umetnik najverjetneje našel v berberski umetnosti. Rumeno barvo in odtenke terakote, ki krasijo številne vaze, v vrtove kasneje prinese Yves Saint-Laurent.
Majorelle jardin so najbolj priljubljena turistična znamenitost v mestu, ki se lahko pohvali z izjemno kulturno-zgodovinsko dediščino. Kljub zanimivim muzejem v novozgrajenem kompleksu pa se zdi, da je za obiskovalca prava nagrada unikatna botanična izkušnja prepredena z eksotičnimi rastlinami, intenzivnimi barvnimi odtenki in zvoki žuboreče vode ter ptičjega petja.