Jukatan Cenotes slika reke v Mehiki

Jukatan pod površjem – cenotes

Cenotes v Mehiki so del največjega podzemnega kompleksa podvodnih jam na svetu. Polotok Jukatan, ki se razteza med Mehiškim zalivom in Karibskim morjem, je svetovno znan po svoji geologiji in osupljivih naravnih čudesih, med katerimi izstopajo kraški rovi in cenotes.
Jukatan Cenotes podzemna jama

Mehiški kras

Območje je sestavljeno pretežno iz apnenca, sedimentne kamnine, ki se je skozi zgodovino nabirala več milijonov let. V obdobju mezozoika (natančneje v obdobju krede), pred približno 100 milijoni let, je bil ta del sveta namreč prekrit s plitvim morjem, polnim organizmov, ki so s svojim okostjem skrbeli za kontinuirano nalaganje sedimentov. Ko se je morska voda skozi čas umaknila, je izpostavljena kamnina začela podlegati procesom kemičnega preperevanja in erozije, kar je vodilo do nastanka mnogih kraških pojavov.
Ključni dejavnik pri nastanku kraških jam in cenotes na Jukatanu je deževnica. Ko deževnica pronica skozi zemljo, se meša z ogljikovim dioksidom razpadlih rastlin in tvori šibko ogljikovo kislino. Ta kislina raztaplja apnenec, kar skozi tisočletja oblikuje komplekse podzemnih kanalov, jam in vodnjakov.
Krhanje in oblikovanje razpok v vrhnji plasti povzroči, da se stropi podzemnih jam na neki točki zrušijo in posledično odprejo izdolbeno podzemno strukturo. Tako odprte jame imenujemo cenotes. Gre za naravne bazene s pitno vodo, ki so navadno povezani z obsežnim podzemnim sistemom rek in rovov.
Nastanek cenotes v Mehiki je deloma povezan tudi s padcem asteroida, ki je ustvaril Chicxulub krater na severu polotoka Jukatan pred približno 65 milijoni let. Padec asteroida je hkrati uničil preko 75% živalskih vrst tistega časa, med drugim verjetno tudi vse ne-leteče dinozavre, hkrati pa je na Jukatanu povzročil številne razpoke v apnencu, ki so se nato v kasnejših tisočletjih razširile v kompleks podzemnih rek in cenotes.

Cenotes in Maji

Beseda “cenote” izhaja iz majevske besede “dzonot”, ki v grobem pomeni “z vodo napolnjena votlina”. Za Maje so bili cenotes izredno pomembna mesta, kjer so med drugim izvajali verske obrede in daritve. Verjeli so, da cenotes predstavljajo prehode v podzemni svet oziroma Xibalbo, kjer prebivajo bogovi in duhovi.
Eden izmed najbolj znanih bazenov je Cenote Sagrado (sveti Cenote) v Chichén Itzá, kjer so Maji poleg materialnih izvajali tudi človeške daritve. Kri ljudi je bila po njihovem prepričanju posebej pomembna, saj je predstavljala življenjsko silo in veljala za eno izmed najmočnejših daritev bogovom. Med arheološkim izkopavanjem so bili na tem mestu odkriti zlati predmeti, žad, keramika in človeške kosti, najverjetneje vsi darovi za majevskega boga Chaaca, ki je po prepričanju zagotavljal dež ter rodovitnost.
Jukatan Cenotes Ik Kil blizu Chichen Itza
Cenotes pa so bili za Maje hkrati ključni tudi iz popolnoma praktičnega razloga. Na območju Jukatana, še posebej v severnem predelu polotoka, je pitna voda dostopna le skozi naravno oblikovane odprtine. Ker so močvirja in manjša jezera na površju redka in pogosto napolnjena z nepitno vodo, so bili podzemni bazeni edina mesta, ki so lahko ljudem zagotavljali vodo za preživetje. Zaradi tega so se številna plemena naselila v okolici cenotes, o čemer pričajo arheološki ostanki naselbin v njihovi neposredni bližini.
Dr. Ivan Šprajc je eden izmed najpomembnejših raziskovalcev majevske kulture na svetu. Njegovo predavanje si lahko ogledate tukaj.

Znani cenotes

V naravnem okolju se cenotes pojavljajo v različnih oblikah. Najpogosteje so v obliki sklede, kot vertikalna vdolbina ali kot ozek vhod v jamo. Posebno na vzhodnem delu polotoka so številni cenotes med seboj povezani s podzemnimi rovi in rekami, ki pa so zaradi postopnega razjedanja apnenca pogostokrat zasuti. Cenotes so lahko poleg tega tudi odprti ali zaprti. Odprti cenotes so tisti, katerih strop se je popolnoma zrušil, medtem ko imajo zaprti cenotes še vedno delno ohranjen strop, kar ustvarja osupljive svetlobne učinke, ko sončna svetloba prodira skozi odprtine.
Jukatan Cenotes potapljanje v jamah
S svojo zgodovinsko vrednostjo in naravno lepoto so cenotes dosegli svetovni sloves. Med najbolj znane sodijo:
  • Cenote Ik Kil, ki se nahaja v neposredni bližini arheološkega najdišča Chichen Itza, meri 60 metrov v širino in 40 metrov v globini. V času majev je bil sveto mesto, kjer so vodnemu bogu žrtvovali materialne in človeške daritve. Z bujno vegetacijo, ki jo obdaja, ustvarja mirno in spokojno atmosfero.
  • Dos ojos je, kakor pove že samo ime, sistem dveh povezanih cenotes, ki skupaj gradita vizualno podobo para oči. Tvorita kompleksen sistem podzemnih rovov in jam, ki so popularna lokacija za potapljanje in opazovanje podvodnega življenja ter jamskih čudes. V letu 2018 so odkrili, da se sistem Dos ojos povezuje s podzemnim sistemom Sac Actun, s katerim skupaj tvorita najdaljšo poplavljeno jamo, ki meri okrog 346 kilometrov.
  • V bližini mesta Tulum se nahaja Gran cenote, sistem številnih cenot, ki so med seboj povezani in dostopni z lesenimi mostovi. Zaradi dobre vidljivosti je šnorklanje na tej lokaciji izredno popularno. Izredno pestro podvodno življenje si je mogoče ogledati že v plitvih predelih sistema, izkušenim potapljačem pa je na voljo tudi spust v globino do 60 metrov.
Jukatan Cenotes gladina

Edinstvena narava in sodobni svet

Cenotes imajo tudi danes še vedno velik pomen. Seveda izstopajo kot ključna najdišča za raziskovanje majevske kulture, vendar pa so vedno bolj pomembni tudi zaradi svoje monetarne vrednosti. Številni izmed cenotes imajo dnevno več kot 100 kopalcev, ki uživajo v spokojni atmosferi starodavnih votlin.
Vendar pa povečan turizem, onesnaževanje nekoč svetih krajev in širjenje industrije na cenotes puščajo občuten vpliv. Poleg same škode, ki jo je skozi čas utrpela narava, je posebej zaskrbljujoče dejstvo, da so cenotes za lokalno prebivalstvo še vedno eden izmed ključnih virov pitne vode, ki postaja zaradi povečanega onesnaževanja vedno bolj ogrožen.
Močno razpredena podzemna povezava rovov med številnimi cenotes problem onesnaževanja le potencira. Zaradi nenehnega pretakanja vode med njimi, je tako z odlaganjem smeti v enem bazenu vpliv prenesen na vse preostale povezane jame. Podzemna voda je zaradi tega bolj onesnažena, kot bi si morda najprej mislili, in mesta morajo posledično uporabljati večje količine klora, da bi vodo očistila.
Na lokalni ravni se sicer dviga ozaveščanje o nevarnosti onesnaževanja in se letno izvajajo številne čistilne akcije, a se zdi, da so problematične predvsem večje živinorejske farme in industrijski objekti, ki z odpadki povzročajo veliko škodo tako lokalni flori, kakor tudi lokalnemu prebivalstvu. Kljub novodobnim problemom pa so cenotes na Jukatanu še vedno izredno zanimiv in unikaten primer kraškega pojava, ki ljudi navdušuje s svojo bogato zgodovino in spokojno mehiško naravo.

V živo si oglejte Jukatan in cenotes