Ceste v Brasílii

Brasília – mesto, ustvarjeno iz vizije

Brasília, glavno mesto Brazilije, velja za eno izmed najbolj edinstvenih mest na svetu. Mesto so velikopotezno načrtovali in uresničili v sredini 20. stoletja. Zgrajeno v rekordnem času kratkih pet let odraža modernistični duh takratne družbe ter težnjo Brazilije, da bi jo svet dojemal kot nosilko napredka. Prestolnico so v času njenega nastanka razumeli kot moderno utopijo, ki je izražala optimizem Brazilcev in zaupanje v prihodnost, v kateri bodo lahko prebrodili ekonomske in socialne probleme, kar v mestu, ki deluje kot svojevrsten živi muzej, lahko občutijo tudi vsi današnji obiskovalci.
Portret Juscelina Kubitschka de Oliveire, katerega geslo politične kampanje se je glasilo: "50 let napredka v 5 letih".
Portret Juscelina Kubitschka de Oliveire, čigar geslo politične kampanje se je glasilo: "50 let napredka v 5 letih".

Od ideje do uresničitve

Čeprav je bilo mesto zgrajeno v sredini 20. stoletja, se je ideja o prestolnici, ki bi se nahajala v notranjosti države, pojavila že leta 1789. Predlagal jo je Joaquim José da Silva Xavier, takratni vodja osvobodilnega gibanja proti portugalski nadvladi Brazilije. Zamisel je ponovno postala aktualna leta 1822, ko se je Brazilija osvobodila portugalske nadoblasti, vendar so jo šele leta 1891 vključili v ustavo. Do prvih otipljivih znakov začetka uresničitve takrat že dobrih 150 let stare ideje pa je prišlo šele leta 1956, ko so pod predsednikom Juscelinom Kubitschkom de Oliveiro izbrali lokacijo za novo prestolnico.
Prestavitev prestolnice iz obale v notranjost države je bila premišljena poteza, s katero so želeli modernizirati predele, ki so v razvoju hudo zaostajali za obalnim delom. S selitvijo so tako želeli doseči selitev prebivalstva iz prenaseljene obale v redko poseljeno notranjost, kar bi skupaj z boljšim dostopom do surovin ta predel države tako ekonomsko kot tudi geografsko povezalo z ostalimi brazilskimi regijami. Po izboru lokacije so se tako le pričela gradbena dela. T. i. candangos, delavci, ki so mesto gradili, so prihajali iz celotne Brazilije in v nekaj kratkih letih je bila nova prestolnica že postavljena in povezana z ostalimi mesti na vse strani neba. Leta 1960 se je vanjo iz Ria de Janeira preselila vladna administracija in s tem je Brasília tudi uradno postala nova prestolnica.
Potujte z nami v Brasílio!

Tri velika imena brazilskega modernizma

Oscar Niemeyer velja za enega izmed zgodnejših predstavnikov modernističnih arhitektov v Latinski Ameriki. Predsednik Kubitschek ga je prosil, da bi naredil načrt za novo prestolnico, vendar se je Niemeyer strinjal le z načrtovanjem vladnih stavb, za urbanistično zasnovo mesta pa je predlagal državni natečaj, na katerem bi izbrali najboljši načrt. Na natečaju je zmagal njegov mentor Lúcio Costa, ki je mesto zasnoval po modernističnih principih s fokusom na funkcionalnosti, estetiki in harmoniji med arhitekturo in naravo. Mesto je tako zasnoval na podlagi dveh linij:
  • ravna linija z javnimi in administrativnimi zgradbami, imenovana Eixo Monumental
  • ukrivljena linija z bivalnimi naselji, imenovana Eixo Rodoviário
Tloris je tako pridobil unikatno obliko, ki jo mnogi povezujejo s ptico, letalom, lokom s puščico ali kačjim pastirjem. Na enem koncu Eixo Monumental so skoncentrirane državne in občinske stavbe, na drugem pa so okoli Praça dos Três Poderes (Trga treh vej oblasti) razporejene stavbe izvršilne, sodne in zakonodajne oblasti.
Rezidenčno poslopje je razdeljeno v t. i. superquadras – bloke, pri čemer vsak blok vsebuje stanovanjske stavbe, šole, trgovine in odprte javne površine in torej deluje samozadostno. Pomemben del zasnove je predstavljalo tudi načrtovanje avtomobilskega prometa, saj je Costa želel koncept modernosti vpeljati na prav vsa mestna področja. Z delitvijo mesta na posamezne funkcije je arhitekt želel ustvariti občutek reda in ravnotežja, vendar na način, da je bila še vedno ohranjena enotna mestna identiteta.
Costova zasnova mesta je postavila izhodišče za Niemeyerjeve stavbe, ki se porajajo z dvema ključnima značilnostma njegove arhitekture: abstraktnimi formami in krivuljami. Nekatere vsebujejo tudi portugalske tradicionalne elemente – azulejos, ker pa govorimo o modernizmu, se vse arhitekture naslanjajo tudi na arhitekturna načela Le Corbusierja.
Kaj so azulejos?
Urbanistična zasnova mesta Brasília
Urbanistična zasnova mesta Brasília
Superquadras v Brasílii
Superquadras v Brasílii

Najbolj opazne Niemeyerjeve arhitekture:
Parque da Cidade (Mestni park)
Parque da Cidade (Mestni park)
Nekoliko manj znano, vendar vseeno pomembno za Brasílio, pa je ime krajinskega arhitekta Roberta Burla Marxa, ki je poskrbel za oblikovanje javnih površin in velja za tistega, ki je v Brazilijo vpeljal modernistično krajinsko arhitekturo. Sodelovanje trojice Costa – Niemeyer – Burle Marx se je začelo že pred projektom izgradnje nove prestolnice, saj modernistične stavbe po Le Corbusierjevih arhitekturnih načelih na strehi predvidevajo tudi vrtove, ki jih je za nekatere Costove in Niemeyerjeve arhitekture zasnoval Burle Marx. Njegovi posegi v Brasílii žal niso tako obsežni kot npr. v Riu de Janeiru in São Paulu, vendar s svojo prisotnostjo predstavljajo ključen del življenjskega okolja mestnih prebivalcev, saj z brazilskimi rodnimi tropskimi rastlinami razbijajo togo Costovo mestno zasnovo in vanjo hkrati gladko integrirajo Niemeyerjevo arhitekturo.

Ideal, ki ni tako idealen

Kljub temu da je nova prestolnica za Brazilce predstavljala novo upanje, je bila ta že v času njenega nastanka deležna mnogih kritik. Veliko je bilo povedanega na račun višine finančnega vložka, ki so ga porabili na tem velikem projektu, ter na račun izbrane lokacije. Kritiki so menili, da bo mesto zaradi svoje odročnosti težko privabilo prebivalce in delavce, kar pa se je že na prelomu stoletja izkazalo za napačno predvidevanje nadaljnjega razvoja mesta. Prebivalstvo je namreč hitro in nenadzorovano raslo, kar je poglobilo socialne probleme in že na prelomu stoletja pripeljalo do razdeljevanja mesta na dva dela: na področjih znotraj originalne zasnove mesta so se naselili premožnejši prebivalci, vladni uslužbenci in elita, medtem ko so se družine z manj prihodka in predvsem candangos, ki so kljub svoji veliki vlogi pri gradnji mesta še naprej živeli v revščini, postopoma naseljevali na periferijo onkraj Costovega načrtovanega mesta.
Eixo Monumental
Eixo Monumental
Na Costovo in Niemeyerjevo Brasílio je širša javnost gledala kot na kovanec z dvema stranema. Po eni strani so jo slavili zaradi njene inovativnosti, hkrati pa so isto arhitekturo kritizirali, saj se je njen slog mnogim zdel preveč neoseben in sterilen. Sama ideja razdeljenosti mesta po funkcijah se jim je zdela nepraktična, zaradi velikih odprtih površin in prostranih ulic pa je mesto brez prevoznega sredstva postalo težko obvladljivo.
Posledice velikopotezne in hitre gradnje so se v naslednjih desetletjih pokazale tudi v bolj oprijemljivi obliki. Postopoma je začel na glavnih trgih pokati beton, strukturne težave pa so se pokazale tudi pri stanovanjih družin z nižjimi prihodki. Modernistično mesto, ki je za svoj primarni material vzelo obilico betona, se v brazilski klimi kljub mnogim zelenim površinam ni izkazalo za najbolj funkcionalno.

Popotovanje v utopične čase

Kljub vsem težavam, ki jih je čas brez zadržkov razkril v sloviti novi prestolnici, ta še vedno velja za izjemen projekt, ki je bil zaradi svojega unikatnega arhitekturnega in urbanističnega načrtovanja leta 1987 uvrščen na UNESCO-v seznam svetovne dediščine. S svojim nastankom in obstankom se Brasília v današnji družbi izpostavlja kot simbol, ki nas opominja na to, kaj vse je mogoče doseči z véliko vizijo in kolektivnim trudom. Kot mnogi načrti tudi Costova mestna zasnova ni bila v vseh podrobnostih uresničena tako, kot si jo je zamislil arhitekt, posamezne spremembe so se zaradi večanja prebivalstva in mestnega razvoja pričakovano izkazale za nujno zlo, vendar se je njena celota v večinski meri ohranila do danes. Z raziskovanjem mesta pod taktirko naših odličnih vodičev (in malo domišljije) se boste tako lahko brez ovir podali na nepozabno popotovanje v prejšnje stoletje, začutili pravi duh in idejo modernizma, ki ju pooseblja Brasília, ter s tem spoznali tudi simbolno vrednost samega mesta, ki je, vsaj v svojih začetkih, predstavljalo sinonim za svetlo prihodnost.