18. december

Kneginja Olimpia Aldombrandini je umrla na današnji dan leta 1681. Obe njeni poroki sta bili velikega pomena za preživetje treh velikih rimskih plemiških družin. Leta 1638 se je poročila s knezom Pavlom Borghese. V kratkem zakonu (Pavel je umrl leta 1646) se je rodilo pet otrok iz katerih izhajata današnja kneza Aldobrandini in Borghese. Kmalu po smrti prvega moža (1647) se je Olimpija poročila z nečakom vladajočega papeža Inocenca X. Camillom Pampiljem. Njen drugi zakon je bil še pomembnejši od prvega. Olimpiji se je rodilo še pet otrok, med katerimi je bila tudi hči Ana predhodnica zdajšnjih knezov Doria-Pamphilj-Landi. V drugi zakon je Olimpija, ki je bila sama sorodnica papeža Klemena VIII. prinesla veličastno doto v podobi umetnostne zbirke in palače na ulici Corso v Rimu. Omenjena zbirka umetnin, ki jo je papež Klemen VIII. odvzel družin Este, je še danes v družinski lasti in predstavlja osnovo največje zasebne umetnostne zbirke v Italiji Galerije Doria-Papmhilj. Družini je uspelo obdržati tudi palačo na Via del Corso, ki je največja zasebna palača v Rimu. Najslavnejši izdelovalec godalnih inštrumentov Antonio Stradivari je umrl na današnji dan leta 1737 v italijanskem mestu Cremona, kjer se je tudi rodil. Njegov učitelj naj bi bil Niccolo Amiati, ki so ga tudi uvrstili med najvidnejše ustvarjalce godal. Stradivari je lastno delavnico odprl okoli leta 1680. V njej je nastalo okoli 1100 violin, viol, violončel, kitar in ena harfa. Do danes se jih je ohranilo okoli 650. Pri izdelovanju glasbil je Stradivari pogosto eksperimentiral z različnimi laki, debelino in vrsto lesa. Njegova godala se danes prodajajo za milijonske zneske. Največja zbirka Stradivarijev godal je v lasti španske kraljeve družine in jo hranijo v Kraljevi palači v Madridu. Sovjetski voditelj gruzijskega rodu Jósip Visarijónovič Stálin se je rodil na današnji dan leta 1878. Stalin se je kot mladenič odločil za študij teologije na teološkem zavodu v Tbilisiju v rodni Gruziji. Kasneje se je pridružil socialno-demokratski stranki. Ko je v stranki prišlo do razcepa je sledil Leninu. Leta 1913 so ga dosmrtno izgnali v Sibirijo, od koder se je vrnil po padcu carskega režima leta 1917. Po oktobrski revoluciji je Stalin postal ljudski komisar za narodnostna vprašanja in član politbiroja. Leta 1922 je postal general sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije. S tem je pridobil najvišjo oblast v državi in je lahko nadziral partijski aparat. Lenin je vedel, da Stalin nima dobrih namenov, zato je tik pred smrtjo v svojem testamentu priporočil, da Stalina odstavijo. Ko je Lenin umrl, je oblast prišla v roke triumvirata Stalin – Zinojev – Kamenjev, ki je sklenili, da se bo znebil svojega dolgoletnega nasprotnika Leva Trockega. Do decembra 1927 je Stalin vse vidnejše sodelavce, ki bi mu lahko predstavljali konkurenco, izključil iz partije in ji popolnoma zavladal. Začel se je proces industrializacije pa tudi boja s podeželjem, ki je zahteval milijone žrtev. Več milijonov kulakov (uspešnih kmetov) so poslali v taborišča na prisilno delo in mnogo jih je pomrlo. Zahodne države so v tem času preživljale eno najhujših gospodarskih kriz, sovjetska težka industrija pa je doživela popoln preobrat in nesluten razvoj. Umor leningrajskega partijskega voditelja Kirova je leta 1934 vodil do množice montiranih procesov, s katerimi je Stalin odstranil in pomoril najuglednejše stare revolucionarje ter Leninove sodelavce. Z domnevnimi zarotniki, saboterji in sovražnimi agenti je napolnil delovna taborišča v Sibiriji. Vsiljen je bil kult osebnosti, ki je poveličeval Stalina in vsako njegovo besedo ter potrjeval njegovo vlogo v zgodovini delavskega gibanja. Po padcu komunizma so v sovjetskih arhivih odkrili, da so samo v gulagih pobili najmanj 800.000 zapornikov, veliko pa jih je umrlo od lakote. Po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo, se je Stalin postavil na čelo boja za preživetje države in naroda, ki je zahteval življenja vsaj 20 milijonov sovjetskih državljanov. Da bi se ljudstvo čim bolj poistovetilo z vojno proti Nemčiji, se je Stalin pobotal s Pravoslavno cerkvijo in ji ostal naklonjen do smrti. V sporazumevanju s Churchillom in Rooseveltom se je izkazal za močno osebnost z zelo jasnimi zahtevami, pa tudi za zvitega diplomata pri krojenjem podobe sveta po vojni. Grozote, ki so spremljale Stalinovo vladanje, še danes močno odmevajo. Po porazu Nemčije se je Sovjetska zveza vzdignila v eno izmed dveh svetovnih vojaških velesil. V zgodovini je le malo takšnih primerov, kjer se je speča moč naroda tako naglo in uspešno prebudila in razvila. Kljub temu je stalinizem ostal senca na zgodovini Sovjetske zveze in s tem Rusije. Stalin je umrl v Moskvi leta 1953.

20. julij

Na današnji dan leta 1402 se je odvila znamenita bitka pri Ankari, v kateri je Timur premagal turškega sultana Bajazita I. in njegovo vojsko. Do bitke je prišlo zaradi rasti obeh imperijev, ki sta se borila za prevlado v Aziji in predvsem na Bližnjem vzhodu. Timur se okliče za naslednika mongolskih kanov in iz osrednje Azije prodre daleč na zahod, kjer trči z interesi Osmanskega cesarstva, ki je v stotih letih od nastanka prevzelo nadzor nad večjim delom Anatolije in jugom Balkanskega polotoka. Timur že leta 1401 zasede mesto Sivas v Anatoliji in Mamelukom odvzame del Sirije. Na bojišče pri današnji turški prestolnici Ankari obe strani pripeljeta okoli 80.000 vojakov, kar se precej razlikuje od navedb očividcev, ki govorijo o milijonih vojakov. Timur poveljuje tudi 32 bojnim slonom. Turški poraz je toliko bolj katastrofalen, ker Timur ujame sultana Bajazita I., ki umre v ujetništvu. Timur svojo vojsko vodi vse do Egejskega morja, nato pa se vrne v notranjost Azije, kjer leta 1405 umre. V Turčiji pride do državljanske vojne med sinovi umrlega sultana. Vojna se konča šele leta 1418 z zmago Mehmeda I. Poraz pri Ankari začasno zaustavi rast turške države, ji pa na dolgi rok ne škodi.

Čeblovski: Timur in ujeti Bajazit; Umetnostni muzej Lvov.

Nemški slikar judovskega porekla Max Liebermann se je rodil na današnji dan leta 1847. Liebermann velja za glavnega predstavnika nemškega impresionizma. Potomec bogate družine študira v Berlinu, Parizu in Amsterdamu. Večino življenja preživi v Berlinu, kjer slika prizore iz življenja buržoazije in prizore z obal jezera Wannsee. Liebermann doživi številna uspehe in leta 1920 postane predsednik pruske umetnostne akademije. Njegova smrt leta 1935 mine brez javne objave, saj so Nemčiji tedaj že vladali Nacisti.

Papež Leon XIII. je umrl na današnji dan leta 1903. Vseh 25 let svojega papeževanja preživi za zidovi Vatikana. Leon XIII. slovi kot umirjen izobraženec z jasno izraženim socialnim čutom. O tem priča slovita enciklika Rerum novarom iz leta 1891, ki utemelji katoliški socialni nauk. Zelo pomembna je njegova politična dejavnost, ki okrepi položaj Vatikana. Tako Leon XIII. sprejme britanskega kralja Edvarda VII., kar izboljša položaj katoličanov v britanskem imperiju. Leon XIII. umre v starosti 93 in je prvi papež, ki je posnet na filmski trak.

Novozelandski raziskovalec in diplomat sir Edmund Percival Hillary se je rodil na današnji dan leta 1919. Že kot mladenič se je navdušil nad plezanjem in v obdobju med vojnama osvoji večino vrhov Novozelandskih Alp. Leta 1953 se priključi britanski odpravi v Himalajo in skupaj s šerpo Tenzing 29. maja osvoji Mt. Everest. Kasneje se pridruži še nekaterim odpravam v Himalajo, kjer osvoji še 10 vrhov. Prejemnika večjih odlikovanj kraljica Elizabeta II. sprejme v viteški red hlačne podveze. Hillary umre v visoki starosti leta 2008.

Romunski kralj Ferdinand I. je umrl na današnji dan leta 1927. Ferdinand I. postane vladar leta 1914 po smrti brata Karla, ki ni imel potomcev. Čeprav je bil nemškega rodu, ob izbruhu I. svetovne vojne stopi na stran antante. Kljub temu, da Nemci zasedejo Bukarešto, se Ferdinand I, ne vda in po zmagi antante podvoji obseg Romunije. Poročen je bil z vnukinjo kraljice Viktorije in carja Aleksandra II. Marijo, ki je bila izjemno priljubljena med Romuni. Po vojni Ferdinand I. sproži serijo liberalnih reform.

Italijanski znanstvenik in izumitelj radia Guglielmo Marconi je umrl na današnji dan leta 1937. Marconi že od mladosti dela poskuse z elektroniko. Iznajdba radia ga naredi za enega najslavnejših znanstvenikov med obema vojnama. Leta 1909 prejme Nobelovo nagrado za fiziko. Marconi je bil zaprisežen fašist in član Velikega fašističnega sveta. Leta 1924 ga italijanski kralj povzdigne v markiza. Naklonjen mu je bil tudi tedanji papež Pij XI.

19. julij

Italijanski učenjak in pesnik Francesco Petrarca umre na današnji dan leta 1374. Petrarca sodi med najpomembnejše italijanske literate in humaniste 14. stoletja. Njegovo mladost zaznamuje selitev družine v Provanso, kjer si je njegov oče obetal službo na papeškem dvoru. Družina ni varčevala pri izobrazbi mladega Francesca, saj vemo, da je študiral na univerzi v Bologni. V Provanso se vrne leta 1326. Kmalu za tem mu umre oče. Istega leta Petrarca sreča Lauro in se vanjo nesmrtno zaljubi. Podoba Laure je dlje časa veljala za domišljijsko, danes pa se množijo dokazi, da je resnično obstajala. Petrarca se odloči za duhovniški poklic in kot tajnik kardinala Colonne prepotuje velik del Evrope. Kot Italijan si je Petrarca zelo želel vrnitve papeškega dvora v Rim. Ker postane pomembna politična osebnost, ga papeži pošiljajo na različne diplomatske misije. Petrarca je oče vsaj dveh otrok, katerih matere so ostale neznane. Po daljšem obdobju življenja v Benetkah se naseli v kraju Arqua na Evganejskih gričih. Tu si uredi udobno hišo, kjer živi do smrti. Petrarca se ukvarja z literaturo že od mladih nog. Pesmi mu prinesejo velik ugled in dovolj zaslužka za lepo življenje. Napiše številna dela v latinščini in italijanščini, med katerimi so najpomembnejši soneti.

Portugalska kraljica Filipa Lancaster je umrla na današnji dan leta 1415. Filipina poroka s portugalskim kraljem Janezom I. ima pomembno mesto v zgodovini, saj močno utrdi povezavo med Anglijo in Portugalsko. Filipa postane mati mnogih otrok, ki so jih Portugalci zaradi njihovih političnih, znanstvenih in kulturnih uspehov razglasili za »Bleščečo generacijo«. Filipa ni veljala za posebej privlačno, kar pa ne zmanjša njene vloge v politiki. Janez soprogi nameni znatna sredstva, s pomočjo katerih Filipa vzdržuje razkošen dvor in vrši velik vpliv na politiko.

Pruska kraljica Luiza umre na današnji dan leta 1810. Luiza je bila srečno poročena s pruskim kraljem Friderikom-Viljemom III. s katerim sta imela 9 otrok. Zaradi skromnosti je bila zalo priljubljena pri podanikih. Luiza je imela velik vpliv na politiko. Njena priljubljenost se je še povečala, ko je leta 1807 zaman skušala prepričati Napoleona, naj ne razkosa Prusije. Francoski cesar je njeno smrt pospremil z znamenito izjavo: Pruski kralj je izgubil svojega najboljšega ministra.

Francoski slikar Edgar Degas se je rodil na današnji dan leta 1834. Želel je postati slikar zgodovinskih tem, vendar se kmalu premisli in postane eden od očetov impresionizma. Glavni motov njegovih slik je ples in plesalke. Degas, ki sam ni nikoli maral, da so ga povezovali z impresionizmom, uspe že za življenja. Za razliko od mnogih sodobnikov je izstopal po izrazito konservativnih stališčih, ki so vključevala antisemitizem in zavračanje modernih iznajdb. Eno od deklet, ki so mu služile za model, je odpustil, ker je bila protestantka. Čeprav je veljal za zelo duhovitega in družabnega, se ni nikoli poročil.

Grški kralj Jurij II. se je rodil na današnji dan leta 1890. Njegovo življenje so zaznamovali številni nemiri v Grčiji, zaradi katerih je moral večkrat zapustiti državo. Na prestol pride leta 1922, vendar ga po komaj dveh letih Grki izženejo in razglasijo republiko. Na prestol se vrne leta 1935. Nikoli ni bil posebej priljubljen, ko pa podpre Metaxasovo diktaturo, izgubi še zadnjo podporo med ljudmi. Ko leta 1941 Grčijo zasedejo Nemci se umakne v izgnanstvo. Od tam usmerja boj Grkov za osvoboditev. Leta 1946 Grki na referendumu potrdijo obnovitev monarhije in Jurij II. se vrne v Grčijo, kjer umre leto kasneje.

Ruski pesnik in vidni predstavnik futurizma Vladimir Vladimirovič Majakovski se je rodil na današnji dan leta 1893. Ko se družina priseli v Moskvo, se mladi Majakovski vpiše na likovno akademijo, kjer se zbliža s futuristi. Kmalu se prične družiti z revolucionarji, zaradi česar je večkrat zaprt. V svojih pesmih združi revolucionarno angažiranost s kritičnostjo do družbene ureditve. Kot izrazito urban umetnik, doživi po revoluciji velik uspeh. Leta 1930 stori samomor.

18. julij

Najslavnejši slikar italijanskega baroka Caravaggio naj bi umrl na današnji dan leta 1610. Na Caravaggia vpliva umetnost severne Italije, vendar o njegovih učiteljih ne vemo veliko, vse do trenutka, ko se preseli v Rim. Tu stopi v delavnico, ki jo vodi v Cavaliere d’Arpino. Ko se osamosvoji, razvije izjemno prepoznaven slog za katerega je značilen radikalen realizem in dramatična uporaba svetlobe. Caravaggiovo rimsko dobo zaznamuje podpora pomembnih cerkvenih dostojanstvenikov (kardinal del Monte) in plemičev (markiz Giustiniani), ter zelo razgibano zasebno življenje. Ko v dvoboju ubije nasprotnika, zbeži v Neapelj, kjer ga lepo sprejmejo. Ko novica o umoru pride do Neaplja, se Caravaggio umakne na Malto, kjer ga sprejmejo med malteške viteze. Tudi na Malti zabrede v težave in konča v zaporu. Leta 1609 mu uspe pobeg in preko Sicilije se nameri nazaj v Rim, kjer mu je papež naklonil pomilostitev. Caravaggio nikoli ne doseže Rima. Njegova smrt je zavita v tančico skrivnosti. Njegov vpliv na mnoge rodove slikarjev je izjemen. Težko bi našli človeka, ki je tako močno posegel v razvoj umetnosti.
Caravaggio: Glasbeniki; Metropolitanski muzej New York.

Na današnji dan leta 64 je znameniti požar v Rimu dosegel vrhunec. Požar, katerega izbruh so kasneje pripisali cesarju Neronu, je divjal več dni in uničil velik del mestnega središča. Cesarski dvor, ki je te dni bival na počitnicah v letovišču Anzio, ni za gašenje storil nič. Neron se v Rim vrne šele na današnji dan in si s Klavdijevega akvadukta ogleda razdejanje v mestu. V skladu z legendo naj bi Neron ob tem prepeval ep goreči Troji.

Vnukinja slovitega poljskega kralja Jana III. Sobieskega Marija Klementina Sobieska se je rodila na današnji dan leta 1702. Kot najbogatejša dedinja Evrope se leta 1719 poroči s Karlom Edvardom Stuartom in postane naslovna kraljica Velike Britanije. Ne ona, ne njen mož nikoli ne sedeta na britanski prestol. Marija Klementina rodi dva sinova, ki postaneta zadnja dediča dinastije Stuart. Umre leta 1735 v Rimu. Pokopljejo jo v baziliki sv. Petra v Vatikanu.

Francoski slikar Jean Antonie Watteau umre na današnji dan leta 1721. Watteau deluje v času, ko je francoski barok slabel in je Francija željno pričakoval novega vladarja. Watteau se zavestno umakne od težkih mitoloških in nabožnih tem, ki so značilne za dvor Ludvika XIV. V slikarstvo uvede lahkotnost in igrivost povezano z zabavami na prostem ter bukoličnimi krajinami. Tako Watteau napove rojstvo rokokoja, ki v svojih osnovnih potezah temelji na Watteaujevi umetnosti.

Najslavnejša angleška pisateljica Jane Austen je umrla na današnji dan leta 1817. Napisala je šest romanov med katerimi izstopajo Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost ter Emma. Njena dela so sijajna upodobitev britanske družbe v času Regentstva. Jane Austen je mojstrica zajedljivih pripomb, bleščečih dialogov in ironije. Njena dela so bila podlaga za številne filmske in gledališke upodobitve.

Prvi temnopolti predsednik Južnoafriške republike Nelson Mandela se je rodil na današnji dan leta 1918. Mandela velja za vodilnega borca proti rasni diskriminaciji, ki je zaradi svojih prepričan desetletja presedel v zaporih. Po izvolitvi za predsednika 1994 vodi zmerno politiko sožitja med belimi in temnopolti prebivalci države. Že leto prej ga mu podelijo Nobelovo nagrado za mir, ki jo prejme skupaj s tedanjim južnoafriškim predsednikom de Klerkom. Tudi po izteku mandata ostane vpliven v notranji in zunanji politik države.

17. julij

Poljska kraljica in svetnica Hedvika je umrla na današnji dan leta 1399. Po očetovi strani je izvirala iz francoske vladarske dinastije Anjou, po materini pa iz bosanske družine Kotromanić. Po obeh starših izvirala tudi iz starodavne poljske kraljeve družine Piast, kar ji je olajšalo prevzem oblasti. Hedviki je bilo že od rojstva naprej usojeno, da bo vladala. Oče Ludvik I. Madžarski jo je namenil za soprogo Viljemu Habsburškemu in jo določil za dedinjo Madžarske krone. Ker kralj Ludvik umre, ko je bila Hedvika še mladoletna, madžarski prestol prevzame njena sestra Marija, poročena s Sigismundom Luksemburškim. Hedviki preostane poljska krona, ki jo dobi leta 1384. Okronana je za kralja, kar jasno kaže odpor Poljakov do ženske vlade. Za usodo države je ključna njena poroka s litovskim velikim vojvodom Jagielom. Slednji se leta 1386 spreobrne v krščanstvo in po poroki s Hedviko postane njen sovladar pod imenom Vladislav II. Jagielo. Hedvika in Jagielo vladata složno in v veliki meri zlomita moč poljskega plemstva. Hedvika umre leta 1399 med porodom hčerke. Njen mož uspešno vlada vse do leta 1434.

Firenška plemkinja Marija Salviati se je rodila na današnji dan leta 1499. Ker je bila vnukinja Lorenza Veličastnega iz starejše veje Medičejcev, njen mož Giovanni delle Bande Nere pa iz mlajše veje Medičejcev, se je njun sin Cosimo I. lahko skliceval na dediščino obeh delov te mogočne družine. Marija postane vdova že leta 1526 in se nikoli več ne poroči. Vso skrb posveti sinovi vzgoji. Ko Cosimo I. leta 1537 zasede prestol, ostane Marija njegova glavna svetovalka. Do smrti leta 1543 skrbi za številne vnukinje in vnuke ter uživa izjemno spoštovanje sodobnikov.

Najslavnejši turški arhitekt Mimar Sinan je umrl na današnji dan leta 1588 v starosti 100 let. Sinan se rodi armenskim staršem in šele kasneje postane musliman. Najprej deluje kot vojaški inženir v turški vojski. Leta 1539 mu sultan Sulejman Veličastni podeli naziv Veliki graditelj in mu zaupa gradnjo nekaterih ključnih zgradb v Carigradu. Sinan zgradi kar 136 mošej, več kot 50 šol in še številne druge zgradbe kot so mostovi, akvadukti, kopališča in palače. Njegovi najslavnejši deli sta Selimova mošeja v Odrinu in Sulejmanija v Carigradu. Povezujejo ga tudi s slovitim starim mostom v Mostarju.
Sinan: Sulejmanija v Carigradu; foto: Myrabella Creative Commons Attribution-Share Alike 3.0 Unported license.

Ruski car Peter III. je bil umorjen na današnji dan leta 1762. Peter III. velja za enega najmanj sposobnih ruskih vladarjev. Usoda mu je namenila le nekajmesečno vlado, ki se je zaključila z državnim udarom in umorom. Petrova mladost je potekala v senci vsemogočne tete carice Elizabete I. in soproge Katarine. Peter odpove po vsej črti, saj ni zmogel ustvariti družine, niti ni prepričal s svojimi vladarskimi ali vojaškimi sposobnosti.

Francoski slikar Paul Delaroche se je rodil na današnji dan leta 1797. Delaroche slovi po dramatičnih zgodovinskih prizorih, ki jih naslika z veliko natančnostjo. V glavnem slika motive iz francoske in angleške zgodovine, zaslovi pa tudi s portreti. Med njegovimi naročniki izstopajo kraljeve in plemiške družine ter vlade posameznih držav. Pomembna dela naslika tudi za Cerkev. Delaroche ima velik vpliv na francosko akademsko slikarstvo 19. stoletja.

Srbski četniški vodja in vojni heroj I. svetovne vojne Draža Mihajlović je bil ustreljen na današnji dan leta 1946. Med obema vojnama dlje časa službuje v Celju, najdemo ga pa tudi na položaju vojaškega atašeja v Pragi in Sofiji. Med II. svetovno vojno ostane v zasedeni Jugoslaviji in ostaja poveljnik kraljeve vojske (četnikov). Po koncu vojne ga nova komunistična oblast postavi pred sodišče in ga obsodi na smrt zaradi vojnih zločinov. Leta 1948 mu predsednik Truman posthumno podeli visoko ameriško odlikovanje, saj je Draža Mihajlović med II. svetovno vojno rešil okoli 500 ameriških vojakov, ki so jih zajeli Nemci.

16. julij

Eden najpomembnejših dogodkov v srednjeveški zgodovini Španije, bitka pri Navas de Tolosa, se je odvil na današnji dan leta 1212. Gre za preobrat v več stoletij trajajočem boju Špancev proti Mavrom, ki so že pol tisočletja vladali južnemu in osrednjemu delu Pirenejskega polotoka. Mnogi dogodki 11. in 12. stoletja so napovedovali prihajajočo katastrofo. Nekdaj močna mavrska država je razpadla na več manjših kneževin, ki jih je že nekaj časa nadzirala dinastija Almohadov iz Maroka. Ko so kastiljski kralji v začetku 13. stoletja Mavrom zadali nekaj hudih porazov, se je sultan Muhamad al Nasir podal iz Maroka in prispel v Andaluzijo z mogočno vojsko. Prvič v zgodovini rekonkviste mu nasproti stojijo združene vojske Kastilje, Aragona, in Navarre okrepljene s križarji in viteškimi redi. Veličastna zmaga krščanskih vojska sicer ne konča mavrske prisotnosti na Iberskem polotoku, jo pa skrči na ozemlje emirata Granada. Kastilja si tako priključi nekaj krajev na sredozemski obali in zasede največji mavrski mesti na Iberskem polotoku Cordobo in Sevillo. Pod vlado Ferdinand a III. Kastilja doseže obale Atlantika in tako postane vodilna med krščanskimi državami na Iberskem polotoku.
Van Halen: Bitka pri Navas de Tolosa; Prado Madrid.

Razkol med Katoliško in Pravoslavno cerkvijo, poimenovan tudi Velika shizma, je bil dokončno potrjen na današnji dan leta 1054, ko sta papež Leon IX. in patriarh Mihael I. vzajemno izobčila drug drugega. Shizma je seveda posledica večstoletnih sporov med Vzhodom in Zahodom, ki so v prvi vrsti izhajali iz spodbijanja papeževe avtoritete na Vzhodu in teološkega vprašanja o Svetemu duhu. Glede obeh vprašanj so cerkve (Katoliška in Pravoslavne) še vedno v sporu in to kljub temu, da je bilo vzajemno izobčenje že preklicano.

Papež Inocenc III. umre na današnji dan leta 1216. Inocenca III. odlikuje bogato teološko znanje pa tudi izjemno slavohlepje. Ves čas svoje vlade se umešava v politično dogajanje Anglije, Nemčije, Portugalske, Češke in še nekaterih drugih držav. Še posebej pomembno je njegovo vmešavanje v angleške zadeve, ki kralja Ivana prisili v podpis Velike listine svoboščin. Inocenc sproži III. križarsko vojno, ki se konča z zasedbo Bizanca in križarsko vojno proti Katarom v južni Franciji, ki opustoši ta del Evrope.

Sloviti renesančni slikar Andrea del Sarto se je rodil na današnji dan leta 1486. Sarto naslika številne sijajne freske, oltarne podobe in portrete. Zaznamuje ga bogata barvna paleta in natančna risba. Je eden od začetnikov manierizma in je že za časa življenja veljal za enakovrednega Rafaelu, Leonardu in Michelangelu. Sodobniki ga počastijo z nazivom »Slikar brez napak«. Sarto močno vpliva na razvoj umetnosti v Firencah in drugje po Italiji. Med njegovimi učenci izstopajo Rosso Fiorentino, Pontormo, Salviati in Vasari.

Ustanovitelj Kraljeve akademije likovnih umetnosti in eden najvidnejših portretistov svojega časa sir Joshua Reynolds se je rodil na današnji dan leta 1723. Reynolds naslika na stotine sijajnih portretov britanske aristokracije in kraljeve družine. Upodobitve so vedno nekoliko idealizirale, kar je bilo s strani naročnikov sprejeto v veliko hvaležnostjo. Reynoldsov uspeh lahko delno pojasnimo tudi z njegovim značajem, saj ga prav vsi opisujejo kot prijaznega, vljudnega in zelo družabnega človeka.

Eden vodilnih slovenskih slikarjev 20. stoletja Božidar Jakac se je rodil leta 1899. Po I. svetovni vojni je študiral v Pragi. Hitro se uveljavi kot učitelj risanja in portretist. Med II. svetovno vojno se pridruži partizanom. Po vojni postane soustanovitelj Akademije za upodabljajočo umetnost in njen trikratni rektor. Kot profesor poučuje grafiko. Jakac sodeluje tudi pri nastanku prvih slovenskih filmov. Za seboj zapusti velikanski risarski in slikarski opus.