Etna: ognjena gora

Morda niste vedeli …

… da je ognjenik Etna na Siciliji najvišji delujoči vulkan v Evropi. Gora, ki ji domačini spoštljivo pravijo Njeno veličanstvo, nosi pomenljivo ime Mongibello – sestavljeno iz latinskega in arabskega izraza za goro (mons in jabal), kar bi najlažje prevedli kot Gora vseh gora. To jasno kaže na veliko vlogo, ki jo je imela Etna za prebivalce Sicilije in vsega Sredozemlja.

Že v antiki je Etna vzbujala strahospoštovanje in radovednost. Grška mitologija je v Etno postavila Hefajstovo (Vulkanovo) kovačnico, v kateri naj bi nastajali Zevsovi bliski. V skladu z izročilom naj bi v njenem žrelu življenje končal filozof Empedokles, ki naj bi prostovoljno skočil vanj. Po drugi strani pa je cesar Hadrijan osebno vodil prvo organizirano raziskovalno ekspedicijo vse do vrha gore.

Etna se razprostira na površini 1.265 km² med mestoma Catania in Messina. Premer glavnega stožca je več kot 40 kilometrov, obseg vznožja pa znaša več kot 135 km. Vulkan se nahaja na stiku dveh pomembnih prelomnih sistemov – na meji med evrazijsko in afriško tektonsko ploščo. 15–20 km pod goro je sistem razpok, zapolnjenih z magmo, ki se nato dviguje v višje dele in nato skozi različne kraterje prihaja na površje. Ker je Etna delujoč ognjenik, se njena višina nenehno spreminja. Tako je Etna leta 1900 dosegla višino 3.274 m, leta 1950 pa 3.326 m. Najviše je ognjenik segal leta 1981, ko je meril 3.350 m, od sredine 80. let naprej se višina počasi niža. Zadnje meritve, ki sta jih julija 2018 z GPS napravami visoke ločljivosti izvedli dve različni ekipi, so pokazale, da Etna trenutno meri 3.326 m.

Po navadi vulkani bruhajo lavo na vrhu, Etna pa je en izmed redkih vulkanov, pri katerem človek lahko opazuje nastanek novih kraterjev, ki so se večinoma oblikovali v prejšnjem stoletju. Današnji ognjenik so do leta 2000 sestavljali štirje aktivni kraterji. V novem tisočletju so znanstveniki lahko opazovali rojstvo novih kraterjev. Konec leta 2011 je iz udrtine na območju Jugovzhodnega kraterja nastal nov krater, ki so ga poimenovali Novi jugovzhodni krater. Slednji je zelo aktiven in je na zadnje izbruhnil pred nekaj mesecev. Prebivalci Sicilije so se že davno navadili živeti v sožitju z mogočno goro, ki so jo leta 2013 uvrstili na seznam svetovne naravne dediščine pri Unescu.

Etna je le ena od mnogih naravnih znamenitosti Sicilije, med katerimi velja omeniti tudi Eolske otoke. Vabimo vas na potovanje po Siciliji, ki združuje osrednje naravne in kulturnozgodovinske spomenike otoka.