26. december

Ustanovitelj in prvi cesar Mogulskega cesarstva v Indiji Babur je umrl na današnji dan leta 1530. Rodil se je kot sin vladarja Ferganske doline. Večji del mladosti si je prizadeval za zasedbo Samarkanda, ki ga je zasedel kar trikrat in tudi tolikokrat izgubil. Ker je bil potomec slovitega Timurja, je zelo cenil prestolnico svojega pra pradeda, ki jo je na vsak način želel zase. Vojne s Samarkandom so mu spodkopale oblast v Ferganski dolini, ki jo je dokončno izgubil leta 1504. Tega leta je osvojil Kabul in tja prestavil sedež svoje oblasti. Med vladanjem današnjemu Afganistanu je začel posegati v spore na Indijski podcelini, kamor se je leta 1526 podal z veliko vojsko. Po večjih uspešnih bitkah, se je istega leta razglasil za cesarja (mogula) Indije. Seveda to ni bilo všeč mnogim lokalnim knezom, ki pa so morali v naslednjih letih priznati Babura za dejanskega vladarja. Slednjega so po smrti leta 1530 pokopali v Agri, kasneje pa so njegove posmrtne ostanke prenesli v Kabul, kjer je želel biti pokopan že od vsega začetka. Babur je ustanovil dinastijo, ki je Indiji vladala vse do sredine 19. stoletja, ko so jo s prestola vrgli Britanci.

Italijanski slikar Antonio Zucchi je umrl na današnji dan leta 1795 v Rimu. V mladosti je deloval v delavnici Jakoba Amigonija. Leta 1759 se je odpravil na študijsko potovanje v Rim in Neapelj, kjer srečal škotskega arhitekta Roberta Adama, ki ga je povabil v Veliko Britanijo. Tu je Zucchi zaslovel z romantičnimi podobami rimskih razvalin in klasičnih krajin, ki so kmalu krasile večino podeželskih rezidenc britanskega plemstva (Buckingham House, Kenwood, Newby Hall, Osterley Park, Nostell Priory …). Leta 1770 je bil sprejet v Kraljevo akademijo. Leta 1781 se je poročil s slikarko Angeliko Kauffmann, s katero je živel do smrti. Par je zadnja leta Zucchijevega življenja preživel v Rimu.

Dolgoletni kitajski državni in partijski voditelj Mao Cetung se je rodil na današnji dan leta 1893. Mao je bil najpomembnejši kitajski politik 20. stoletja, utemeljitelj Ljudske republike Kitajske in njene ideologije Maoizma. Kljub temu, da je imel velike zasluge za vzpostavitev enotne države, je njegova zgrešena gospodarska politika vodila v hudo lakoto, ki je pomorila milijone Kitajcev. Mao se je rodil na podeželju v družini bogatega kmeta. Mama je bila pobožna budistka. V šoli je pokazal veliko zanimanje za zgodovino, hkrati pa je začel zavračati okostenel sistem kitajskega cesarstva, ki ga je predstavljala dinastija Čing. Po ustanovitvi KP Kitajske leta 1921, je postal njen član. Kmalu se je razšel s partijskim vodstvom, saj je to želelo posnemati Lenina in njegovo idejo o proletarski revoluciji. Mao je bil vseskozi prepričan, da je na Kitajskem revolucija možna le s pomočjo kmetov, saj delavstvo skoraj ni obstajalo. Sledilo je dolgo obdobje državljanske vojne (po letu 1925), ko so se Mao in njegovi komunisti borili proti raznim vojaškim poveljnikom, Čankajšku in Japoncem, ki so v tem času napadli in zasedli dobršni del Kitajske. Vojna se je nadaljevala tudi po zlomu Japoncev in se je končala leta 1949, ko se je Čankajšek umaknil na Tajvan. Z nastankom LR Kitajske je Mao, kot partijski voditelj, prevzel vso oblast in državi vsilil številne spremembe. Razvoj industrije in modernizacija družbe sta šli z roko v roki z nasiljem in kolektivizacijo gospodarstva. Pri tem se je Mao naslonil na Stalina in na sovjetske izkušnje. Vse skupaj je pripeljalo do Velike lakote, ki je med letoma 1959 in 1961 zahtevala življenja več milijonov Kitajcev. Še veliko hujše posledice je imela Kulturna revolucija, ki jo je Mao sprožil leta 1966 in je trajala vse do njegove smrti leta 1975. Sprva je bila mišljena kot spopad s tradicijo, vendar se je hitro prelevila v vsesplošen boj proti starim partijskim elitam in predvsem intelektualcem. Zahtevala je na desetine milijonov žrtev in povzročila ogromno materialno ter intelektualno škodo. Mao je tako postal najbolj krvav diktator v zgodovini 20. stoletja. Po njegovi smrti leta 1975 se je vnel hud boj za oblast, iz katerega je kot zmagovalec izšel Deng Šiaoping. Slednji je spremenil predhodnikovo politiko in Kitajsko usmeril po poti odpiranja v svet ter tržne ekonomije.

Babur prečka reko Saun, Babur Nama 1598, izrez, National Museum, New Delhi 50.336 / Jaganath, Wikimedia Commons