22. december

Prvi kralj Sicilije Rogerij II. se je rodil na današnji dan leta 1095. Med dolgo vlado mu je uspelo združiti vsa normanska ozemlja v južni Italiji v enotno in odlično vodeno kraljevino. Rogerij II. se je rodil kot najmlajši sin sicilijskega grofa Rogerija I., ki je skupaj z bratom Robertom vodil Normanski napad na jug Italije. Hitra smrt starejšega brata Simona (Siciliji je vladal med letoma 1101 in 1105) je desetletnega dečka pripeljala na oblast, na katero niti ni mogel računati. Smelo regentstvo pod vodstvom matere Adelasie del Vasto je Rogerija pripravilo na vladanje in predvsem na obrambo otoka. Papeži, ki so se bali naraščajoče Normanske moči južno od Rima, so skušali spreti člane družine Altavilla (Hauteville), ji so ji pripadali prav vsi normanski grofje in vojvode južne Italije. Pri tem so papeži doživeli velik uspeh, saj je bila družina prepeljiva že po naravi. Rogerij II. je uradno zavladal leta 1112, ko je dopolnil 16 let. Kljub mladosti je pokazal veliko mero previdnosti in je prva leta samostojne vlade prebil na Siciliji, ki jo je močno utrdil. Z njim se je začela velika verska, kulturna in jezikovna toleranca, ki je tako značilna za Normansko kraljestvo na Siciliji. Če je bila vojska v rokah Normanov, so imeli primat v upravi Grki, Arabci in Judi. Mornarico, ki je bila urejena po bizantinskih vzorih, so vodili Grki. Šele leta 1122 se je Rogerij II. podal v Kalabrijo in se v naslednjih letih spopadel s skoraj vsemi sorodniki, ki so vladali v teh krajih. Postopoma si je prilastil vsa njihova ozemlja in postal vojvoda Kalabrije, Apulije in še nekaterih drugih dežel. Leta 1130 je bil v Palermu okronan za kralja Sicilije. O blišču njegovega dvora pričajo sijajna vladarjeva oblačila, ki so jih kasneje uporabljali za kronanja cesarjev Svetega rimskega cesarstva in so se ohranila do danes v zakladnici Dunajskega Hofburga. Kronanje je še poslabšalo odnos med papežem in Normani. Tako je papež naščuval cesarja Lotarja III., da je napadel Rogerija. Normani so premagali cesarsko vojsko, nakar je Rogerij II. papežu predlagal premirje. Ker je papež v zameno za mir zahteval mnoga Normanska ozemlja, se je vojna nadaljevala. 22. julija leta 1139 je Rogerij II. premagal in zajel papeža Inocenca II., ki je le tri dni kasneje potrdil Rogerija za kralja in mu priznal pravico do vse južne Italije. Sporazum, ki je bil podpisan po manjši menjavi ozemelj leta 1144, je zarisal mejo med Neapeljsko-Sicilijskim kraljestvom in Papeško državo, ki je obstajala do združitve Italije. Sklenitev miru s papežem je Rogeriju II. omogočila mnoge upravne in finančne reforme, ki so koristile razvoju gospodarstva. Kralj se ni želel udeležiti II. križarske vojne, saj je slutil, da se bo zgodba slabo končala. Raje je zasedel Malto in ustvaril Afriško kraljestvo na ozemlju današnje Tunizije. Vse to je Rogerija II. naredilo za največjega monarha svojega časa. Sicilijansko ladjevje je obvladovalo celotno Sredozemlje in ogrožalo Bizanc ter bizantinske posesti v Grčiji. Rogerija II. so po smrti pokopali v porfirnemu sarkofagu v Palermski stolnici. Poleg cesarja Friderika II. se je Rogerij II. v zgodovino zapisal kot najpomembnejši med vladarji Sicilije.

Španska kraljica Marija Ana Avstrijska se je rodila na današnji dan leta 1634 na Dunaju. Usoda ji je namenila, da je postala predzadnji člen v dogi in tragični verigi porok znotraj Habsburške dinastije. Potem, ko je španski kralj Filip IV. ovdovel in je umrla večina njegovih otrok iz prvega zakona, se je leta 1649 poročil z devetindvajset let mlajšo nečakinjo, ki je bila ob poroki stara le 15 let. Melanholičen, bolan in notorično nezvesti Filip IV. ni bil dober soprog mladi ženi. Kljub temu se je v zakonu rodilo pet otrok, ki so po večini hitro umrli. Ob smrti Filipa IV. sta živela le še hči in sin, ki je sedaj postal kralj. Vloga kraljice matere in regentinje se Mariji Ani ni prav nič podala. Med tem, ko se je Španija opotekala po porazih v vojni s Francijo in zlomu gospodarstva, je pobožna kraljica mati skoraj vso oblast prepustila duhovščini. Španijo je pred najhujšim rešil kraljevi polbrat Jose, ki za kratek čas Marijo Ano izključil iz regentskega sveta, v upanju da si bo mladi Karel II. nabral toliko moči, da bo lahko vladal sam. Na žalost je bil kralj umsko in fizično popolnoma nesposoben za vlado in po Josejevi smrti se je Marija Ana vrnila na oblast. Obdana z nesposobnimi svetovalci je sinu izbrala obe ženi in Španijo vodila proti koncu Habsburške oblasti. Umrla je leta 1696, le štiri leta pred sinovo smrtjo.

Plašč Rogerija II.; Hofburg Dunaj, FOTO: José Luiz Bernardes Ribeiro / CC BY-SA 4.0 Creative Commons Attribution-Share Alike 4.0 International license.