16. december

Kraljica Anglije in prva soproga Henrika VIII. Katarina Aragonska se je rodila na današnji dan leta 1485 kot najmlajši otrok Kastiljske kraljice Izabele in Aragonskega kralja Ferdinanda II. Po materini strani je bila potomka nekaterih kraljev Anglije, kar je igralo veliko vlogo pri izbiri njenega soproga. Katarina je bila v vseh pogledih hči svoje matere. Ne-le, da je podedovala njeno odločnost in trmo, podobno kot Izabela, je tudi Katarina sodila med najbolj izobražene ženske renesančnega obdobja. V tem pogledu je močno prekašala mnoge moške, tudi očeta in moža. Leta 1501 je poročila prestolonaslednika Anglije Arturja, ki pa je umrl že leto kasneje. Ker je bil angleški dvor prepričan, da je angleško-španska veza nujna, je Katarina ostala v Angliji in se poročila z novim prestolonaslednikom Henrikom. Ko je slednji leta 1509 prevzel prestol Anglije, je bila Katarina okronana za kraljico. Njena priljubljenost je bil izjemno velika, saj je bil kraljica pobožna, dostojanstvena in vedno pripravljena prisluhniti revežem. Ko se je Henrik VIII. leta 1513 podal na vojno v Francijo, je Katarina postala regentinja. Kraljevo odsotnost so želeli izkoristiti Škoti, ki so vdrli v kraljestvo. Podobno kot njena mati, je Katarina na čelu vojske krenila nad sovražnika in v odločilni bitki porazila Škote. Glavo škotskega kralja, ki je umrl med spopadom, je poslal kot darilo možu, katerega vojni pohod v Franciji je potekal popolnoma drugače. Ženino darilo je Henrika navdalo s ponosom in zavistjo. Poleg občasne nezvestobe kralja je zakon s Katarino trpel zaradi mnogih splavov in nezmožnosti para, da bi poskrbel za zdravega prestolonaslednika. Tako je med vsemi otroci kraljevega para zrelo dobo dočakala le princesa Marija, ki je kasneje postala prva ženska vladarica Anglije. Ko se je Henrik VIII. zaljubil v oblastiželjno Ano Boleyn, so bili dnevi zakona s Katarino šteti. Ker papež Klemen VII. ni hotel razveljaviti zakona, je to storila angleška cerkev, ki ji je kralj zavladal leta 1533. To je vodilo v nastanek samostojne Anglikanske cerkve in številne verske spore na otoku. Po razveljavitvi zakona je Katarina živel še tri leta in je umrla kot edina izmed Henrikovih žena, ki je prekoračila petdeseti rojstni dan. Henrik se ni udeležil pogreba in je to prepovedal tudi njuni hčerki Mariji.

Francoski mislec François Quesnay je umrl na današnji dan leta 1774. Rodil se je v ugledni meščanski družini v Versaillesu. Po študiju medicine je postal kirurg (to službo so doslej opravljali brivci). Njegove uspešne operacije so naredile velik vtis na kralja Ludvika XV., ki je Quesnaya leta 1744 povišal v plemiča in ga imenoval za osebnega zdravnika. Ker je bil kralj izjemno zdrav, se je Quesnay na pobudo kraljeve ljubice markize Pompadour lotil raziskovanja ekonomije. Leta 1758 je izdal slovite Ekonomske tabele, ki veljalo za eno prvih teoretičnih del na področju ekonomije. Quesnay je zagovarjal politiko fiziokratizma, ki so jo podpirali tudi mnogi drugi francoski razsvetljenci. Fiziokratizem je, za razliko od merkantilizma, zagovarjal odpravo fevdalne obveze in olajšanje kmečkih bremen. Od države je zahteval podporo za izboljšanje poljedelske proizvodnje, odpravo monopolov in privilegijev ter svobodno gospodarstvo, kjer naj vlada načelo svobodne konkurence. Kralj omenjenim idejam ni nasprotoval, saj je Quesnaya v leta 1767 objavljeni knjigi Kitajski despotizem zagovarjal močno osrednjo monarhično oblast.

Britanski izumitelj in avtor mnogih del z znanstveno-fantastično vsebino sir Arthur Charles Clarke se je rodil na današnji dan leta 1917. Clarke je najbolj zaslovel z znanstvenofantastičnim romanom 2001: Vesoljska odiseja in po sodelovanju pri snemanju istoimenskega filma. Skupaj je napisal več kot 100 knjig na temo znanosti, vesolja in prihodnosti, z zamislimi, s katerimi je pomembno prispeval k razvoju nekaterih sodobnih tehnologij. Med drugim je prvi predlagal uporabo geostacionarnih satelitov v komunikacijskem omrežju. Med II. svetovno vojno (1941-1945) je kot pilot služil v RAF. Po vojni je pritegnil pozornost z nekaterimi izumi pa tudi z bojem za zaščito nekaterih vrst goril. Zaradi vsega naštetega ga je kraljica Elizabeta II. leta 1998 povzdignila v viteza. Umrl je v starosti skoraj 91 let na svoje domu na Šri Lanki.

Sir Arthur Charles Clarke; FOTO: ITU Pictures Creative Commons Attribution 2.0 Generic license.