17. december

Papež Pavel III. je na današnji dan leta 1538 izobčil kralja Anglije Henrika VIII. Dogodek je bil pričakovana posledica sporov, ki so se začeli v začetku tridesetih let 16. stoletja, ko Cerkev ni želela ugoditi kraljevi želji po ločitvi od Katarine Aragonske. Ker se je Henrik VIII. leta 1533 postavil na čelo Angleške cerkve, je bilo izobčenje le še vprašanje časa. Pri tem ni šlo toliko za vprašanje jurisdikcije nad samimi duhovniki, menihi in nunami, pač pa v veliki meri za vprašanje cerkvene posesti. Angleška cerkev je bila med najbogatejšimi v Evropi in je predstavljala pomemben del papeževih dohodkov.

Eden najslavnejših skladateljev vseh časov Ludwig van Beethoven je bil krščen na današnji dan leta 1770 v nemškem mestu Bonn. Glasbeni klasicizem je z njim dosegel vrhunec, ki so ga tako ali drugače posnemale generacije skladateljev 19. in 20. stoletja. Mladi Ludvik je stopal po stopinjah očeta, ki je bil glasbenik na dvoru volilnega kneza v Kölnu. Pri tem je pokazal tudi dovolj zanimanja za študij filozofije, ki pa ga ni končal zaradi finančnih razlogov. Po materini smrti leta 1787 se je z Dunaja vrnil v Bonn, kjer se je preživljal s skladanjem. Zaslovel je s kantatami posvečenimi smrti cesarja Jožefa II. Na Dunaj se je vrnil leta 1794 in začel študij glasbe pri Haydnu. S slednjim se nista preveč razumela, zato si je Beethoven za novega učitelja izbral Salierija. Le-ta je mladega Nemca navdušil nad italijansko glasbo in predvsem igranjem klavirja. Do leta 1800 je Beethoven postal najboljši pianist na Dunaju. Doživel je znatno gmotno podporo nekaterih muzično nadarjenih plemičev, ki jim je posvetil nekaj del. Okoli leta 1800 je spoznal vso izrazno moč velikega simfoničnega orkestra, kar je popolnoma spremenilo njegov slog ustvarjanja. Nekako v tem času je začel izgubljati sluh. Beethoven je bil nekaj časa podpornik idej Francoske revolucije in Napoleona, vendar se je od slednjega ogradil zaradi divjanja njegovih vojska po Evropi. Beethoven je veljal za zelo nemirnega človeka, saj se je na Dunaju selil skoraj vsako leto. Njegova izrazna moč je rasla iz leta v leto in je doživela vrhunec iz izjemno 9. simfonijo, ki je po mnenju muzikologov eno najkakovostnejših del v svetovni glasbeni zakladnici. Leta 1824 nastala simfonija se v svojem četrtem stavku nasloni na Schillerjevo pesem Oda radosti, ki jo je nemški pesnik napisal tri desetletja prej. Beethoven je umrl leta 1827 za posledicami pljučnice. Njegovega pogreba se je udeležilo več kot 20.000 ljudi. Odlomek iz njegove 9. simfonije so leta 1972 razglasili za himno Evrope.

Danes rojstni dan praznuje papež Frančišek (Jorge Mario Bergoglio), ki se je rodil kot potomec italijanskih izseljencev leta 1936 v Argentini. V mladosti je poprijel za številna dela, ki bi jih težko pripisali bodočemu papežu (med drugim je bil varnostnik v nočnih lokalih). Diplomiral je iz kemije in se zelo zanimal za nogomet. Menda je bil dober plesalec tanga. Po študiju teologije se je priključil Jezuitom. Njegovo življenje se je sedaj odvijalo v trikotniku Rim, Španija in Argentina. Leta 1992 je bil imenovan za škofa, šest let kasneje pa za nadškofa argentinske prestolnice Buenos Aires. Kardinal je postal leta 2001. Kot duhovnik je dvakrat obiskal Slovenijo, kamor je prišel na povabilo kasnejšega kardinala Rodeta. Konklave leta 2013, do katerih je prišlo zaradi abdikacije papeža Benedikta XVI., se je končal zelo hitro. Dosedanji kardinal Bergoglio je takoj po izvolitvi presenetil z izbiro imena in neformalnim nastopom. Manj dogmatičen in veliko bolj priljuden kot njegov predhodnik si je kmalu pridobil veliko spoštovanje. Znotraj Cerkve je začel dialog o številnih vprašanjih, ki so jih doslej odrivali na stran (homoseksualnost, odnos do ločencev …). Z veliko mero poguma se je lotil razreševanja spolnih zlorab in finančnih nepravilnosti znotraj Cerkve. To mu je prineslo veliko občudovalcev, pa tudi nasprotnikov. Veliko bolj kot njegova predhodnika se ukvarja z vprašanji, ki se dotikajo življenj ljudi po vsem svetu (revščina, begunci, klimatske spremembe …), kar mu je prineslo izjemno popularnost pa tudi zamero mnogih desničarskih politikov. Da bi se reformna politika znotraj Cerkve nadaljevala, je papež Frančišek že imenoval številne nove kardinale, ki so po večini blizu njegovim idejam.

Laslett John Pott, Katarina Aragonska pred Henrikom VIII., obdelano, QS:P170,Q18519956, CC0 1.0.