20. december

Rimski cesar Vitelij je bil umorjen na današnji dan leta 69 (nekateri viri kot dan smrti omenjajo 22. december). Vitelijeva kratka vlada je zapolnila večji del leta 69, ki ga v zgodovini poznamo pod vzdevkom Leto štirih cesarjev. Zaradi velike osovraženosti cesarja Nerona, si Vitelij po njegovi smrti ni hotel prevzeti naslova Cezar. Med tem, ko je lahko brez težav opravil z nasprotniki ba zahodu, so se legije na vzhodu cesarstva postavile proti njemu in za vladarja oklicale Vespazijana. Po dveh izgubljenih bitkah, je Vitelij odstopil z oblasti, kar pa mu ni dosti pomagalo. Vespazijanovi vojaki so ga odkril in umorili še preden bi novi cesar lahko posredoval in mu zagotovil varnost. Svetonij je Vitelija opisal kot nesposobnega požeruha, ki nikoli ni užival podpore ljudstva. Večina drugih zgodovinarjev mu je bila precej bolj naklonjena. Pri tem, da nihče ni tajil njegove požrešnosti, so ga ocenili kot pogumnega in sposobnega vladarja.

Eden vodilnih predstavnikov nizozemske late dobe Pieter de Hooch se je rodil na današnji dan leta 1629 v Rotterdamu. V mladosti je nanj vplival Berchem, ki se je ravno tedaj vrnil iz Italije. Kasneje pa v njegovem slogu ni bilo mogoče spregledati vpliva Vermeerja in celo Rembrandta. Hooch je zaslovel z enostavnimi prizori iz vsakdanjega življenja Nizozemcev, ki jih je pogosto postavil v notranjost njihovih preprostih a lepo urejenih hiš. Vrhunec ustvarjalnega življenja je doživel med bivanjem v Haarlemu. Po selitvi v Amsterdam in smrti ljubljene žene postajajo njegova dela vedno temačnejša. Umrl je leta 1684 v umobolnici. Eno njegovih najslavnejših del: Moški izroča pismo ženski, ki ga hranijo v Amsterdamu, je leta 2016 vzbudilo izjemno zanimanje svetovne javnosti. Izvršni direktor podjetja Apple Tim Cook, je svetovno javnost opozoril na neverjetno podobnost knjige na sliki in sodobnega iPhona. V šali je Hoochu pripisal iznajdbo tovrstnega telefona.

Kitajski cesar Kangsxi, ki sodi med najpomembnejše vladarje v večtisočletni zgodovini Cesarstva sredine, je umrl na današnji dan leta 1722. Njegovo 60 let dolgo vladanje je po pomenu in dolžini prekosil le Kangxijev vnuk Quianlong, ki je po 60 letih vlade prostovoljno odstopil, da nebi vladal dlje od deda, katerega spomin je mu je bil izjemno drag. Kangsxi je zavladal v rosni starosti 7 let, ko je oblast počivala v rokah regentskega sveta. Mladi vladar, ki je neverjetno hitro razumel negativno politiko regentskega sveta, je kmalu začel vleči poteze, ki bi jih pripisali mnogo starejšemu in zrelejšemu človeku. Uspešno je razširil razdor med regenti, kar mu je omogočilo odpravo regentskega sveta, ko je bi star 14 let. Ker je cesarja pri tem podprla duhovščina, je bil uspeh toliko večji. Kangxi je v vseh pogledih utrdil mlado Mandžursko dinastijo. Navezal je tesne stike s Tibetanci, Kitajce pa je skušal pritegniti na dvor s podporo kitajskim umetnikom in predvsem administraciji. Prepovedano mesto se je spremenilo v pravo delavnico umetnin, kjer so delovali najboljši umetniki iz vsega cesarstva. Kangxi je pokazal veliko spoštovanje do kitajskih tradicij, še posebej do njihove učenosti. Le vojska je ostala pod popolno dominacijo Mandžurov, ki se sicer niso strinjali s cesarjevim upoštevanjem kitajskih tradicij. Tako je bila cesarjeva politika pozitivno sprejeta s strani Kitajcev, pa tudi drugih narodov cesarstva. Kangxi je reformiral državno upravo, razširil meje države, povečal davčne prihodke in skušal odpraviti korupcijo. V poznejših letih njegove vlade so se pojavile težave s vprašanjem nasledstva. Njegov najstarejši sin se je izkazal za nesposobnega vladanja, zato se je med ostalimi sinovi vnel boj za očetovo dediščino. Stari vladar je zato vedno več upanja polagal na vnuka Quianlong, ki ga je skrbno pripravil na vladanje cesarstvu. Po Kangxijevi smrti je Kitajski zavladal sposobni cesar Jongzeng, ki je umrl po le trinajstih letih vlade. Tedaj se je izpolnila tiha želja Kangsxija. Cesarstvu je zavladal njegov ljubljeni vnuk Quianlong.

Francoski rokokojski kipar Clodion se je rodil na današnji dan leta 1738. Njegov prvi učitelj je bil mamin brat kipar Adam, ki je mladeniču uredil štipendijo za bivanje v Rimu. Že zgodaj je poslal slaven zaradi odličnih del v terakoti, ki so jih cenili po vsej Evropi. Tako je Clodion nekaj let prebil na dvoru Katarine II., ki mu je le nerada dovolila vrnitev v Francijo. Clodion je ustvaril številne čutne kipe z motivi iz antične mitologije. V kasnejših letih je njegov slog postal bolj klasičen.

Pieter de Hooch, Moški izroča pismo ženski, QS:P170,Q314889, obdelano, CC0 1.0.