Japonski kamniti vrtovi

Začetki templja segajo v leto 1450, ko je bil ustanovljen kot vila za plemiča. Po njegovi smrti pa je bila vila pod vodstvom zen mojstra Giten Genshoja preurejena v zen budistični tempelj.

Pripadajoči vrt je verjetno najbolj znan in občudovan primer karesansui na svetu in je uvrščen tudi na Unescov seznam kulturne dediščine. Zasnovan je kot suhi krajinski vrt s skalami, peskom in mahom, ki poustvarjajo bistvene elemente narave.

Prvi opisi vrta iz 17 stoletja pišejo o postavitvi devetih velikih kamnov, ki s svojo postavitvijo predstavljajo tigre, ki prečkajo vodo. Po velikem požaru v Kjotu sta bila tempelj in vrt uničena, ponovno urejen vrt z aktualno postavitvijo pa je že leta 1799 uredil in dokumentiral japonski mojster vrtnarstva Akisato Rito. Ilustracijo vrta objavil tudi v svojem delu Ilustrirani vodnik po slavnih vrtovih.

Današnja postavitev je najbolj znana po svojih petnajstih skalah, ki so razporejene na način, da nikoli ne morete videti vseh hkrati z ene same točke. Koncept postavitve je že od svojega začetka uganka, ki sproža različne teorije o simboliki elementov. Kamni lahko ponazarjajo otoke v oceanu, oblake na nebu ali tigrico s svojimi mladiči, odvisno od obiskovalčeve interpretacije. Število petnajst v zen budizmu pomeni popolnost, ker pa človek ni popoln, ne more uzreti vseh 15 kamnov, dokler ne doseže razsvetljenja.

Praznine med kamni in preprosto grabljenje peska ustvarjata prostor za meditacijo in refleksijo. Vsak obiskovalec v vrtu vidi nekaj drugega, kar odraža njegovo notranje stanje.

Sama postavitev vrta v templju Ryoan-ji v Kjotu se ne spreminja pogosto, saj je zasnova stalna in ima globoko simbolično vrednost. Urejanje je natančno in skrbno načrtovan proces, ki zahteva veliko časa in pozornosti. Vzdrževanje vključuje grabljenje peska v pravilne vzorce, odstranjevanje plevela, čiščenje mahu in skrb za skale. Ta postopek lahko traja več ur vsak dan, saj je ključnega pomena, da vrt ohranja svojo estetiko, perfektnost in meditativno funkcijo. Celoten proces urejanja se izvaja z izjemno natančnostjo in je tudi sam proces urejanja za osebo meditacija.

V oblikovanju kamnitih vrtov se odraža tudi japonska filozofija wabi-sabi, ki poudarja lepoto v preprostosti, nepopolnosti, prehodnosti in minljivosti. Že recimo po dežju je potrebno vrt vsakič znova urediti in pograbiti, da se vzpostavi prvotna oblika in vzorec. S tem se odraža spoštovanje do narave in njenega stalnega spreminjanja.

Na Japonskem je veliko kamnitih vrtov, mnogi so del templjev in privatnih posesti, ki niso vsi javno dostopni, zato točno število ni znano. Po grobi oceni na Japonskem obstaja več kot 2000 templjev z zen vrtovi.