Marc Chagall, detajl slike Papirnati zmaj iz muzeja Albertina

Razstavi Chagall (Albertina) in Rembrandt (KHM)

Letošnja jesen bo na Dunaju posvečena razstavama dveh velikih mojstrov evropskega slikarstva. Umetnostnozgodovinski muzej (KHM) ponuja na ogled razstavo del največjega mojstra nizozemskega »zlatega stoletja« Rembrandta, razstavišče Albertina pa bo obiskovalce popeljalo v barviti svet enega najbolj edinstvenih umetnikov vseh časov Marca Chagalla.
Kljub temu, da sta umetnika živela več stoletij narazen in sta izhajala iz zelo različnih okolij, sta oba pogosto črpala navdih iz svetopisemske motivike in simbolike. Pri Rembrandtu ni težko najti motivov iz judovskega sveta, ki so domača tudi Chagallu. To nas ne sme presenetiti, saj je Rembrandt večino življenja preživel v svetovljanskem in strpnem Amsterdamu, kjer je judovska skupnost živela v harmoniji s kristjani.
Oglejte si razstavi na udobnem izletu

Rembrandt – Hoogstraten: Barva in iluzija (Umetnostnozgodovinski muzej)

Rembrandtova slika z naslovom Dekle v okvirju, ki prikazuje deklico v rdeči žametni obleki in s črnim klobukom
Rembrandt van Rijn, Dekle v okvirju (1641)

Rembrandt van Rijn: tema in svetloba

Seveda bomo med Rembrandtom in Chagallom našli več razlik kot podobnosti. Rembrandtova umetnost se skoraj od začetnih korakov naprej ukvarja s svetlobo. Igro nasprotij med svetlobo in temo so nizozemski slikarji prinesli iz Rima, kjer je tovrstno tehniko na piedestal postavil Caravaggio. Ta je okoli sebe zbral veliko število učencev in posnemovalcev, med katerimi so na Rembrandta vplivali predvsem utrechtski caravaggisti. Povezavo med Rimom in Utrechtom je olajšalo tudi dejstvo, da je bil Utrecht središče katolicizma na Nizozemskem, od koder se je vpliv Caravaggia širil po vsej deželi.
Rembrandt je za seboj pustil izjemen opus slik, grafik in risb, skozi katerega se kot rdeča nit vleče slikarjev odnos do teme in svetlobe. Ne glede na tehniko, v kateri je Rembrandt ustvarjal, je bila vedno svetloba tista, ki ji je posvetil največ pozornosti. To še posebej velja omeniti pri njegovih delih s svetopisemsko tematiko in portretih, kjer je Rembrandt z dramatično virtuoznostjo sliko povzdignil v izjemno umetnino. Dramatični učinki so pogosto nastali z debelimi nanosi barv, ki so vedno v vlogi dinamičnega odnosa med svetlobo in temo.

»Raznolikost mojstrovin ne omogoča le vpogleda v nizozemsko baročno slikarstvo, temveč osvetljuje Rembrandtovo in Hoogstratenovo skupno fascinacijo nad iluzionistično prevaro in virtualno resničnostjo. Potopite se v svet Rembrandta in Hoogstratena, odkrijte njune umetniške inovacije in naj vas očarata lepota in globina njunih del!«

Iz opisa razstave

Samuel van Hoogstraten: fotografski realizem

Podobno kot Caravaggio je imel tudi Rembrandt veliko število učencev, posnemovalcev in drugih sodelavcev. Ti so se večkrat tako zelo približali mojstrovem slogu, da še danes obstajajo dela, pri katerih je avtorstvo vprašljivo. Med temi učenci posebno mesto zaseda Samuel van Hoogstraten z zanimivo kariero, ki ga je iz Rembrandtove delavnice odpeljala vse do Dunaja, Rima in Londona. Tako kot pri Rembrandtu, lahko tudi pri Hoogstratnu zasledimo razvoj sloga, ki ga vodi od izrazitega posnemanja učitelja do izjemnega realizma, ki bi ga včasih lahko primerjali kar s sodobnim fotorealizmom.
Pri tem je še razširil nabor motivov in v svoj opus dodal tihožitja, interierje ter motive iz vsakdanjega življenja Nizozemcev. Kljub pestremu izboru motivov pa so bili portreti tisti, ki so ga naredili slavnega in uspešnega. Že za življenja je žel uspehe tudi v tujini, ki je Rembrandt ni nikoli obiskal. Ploden dialog med učiteljem in učencem bo obiskovalce vodil skozi celotno razstavo. Ta bo prava poslastica, saj v Avstriji še nikoli ni bilo razstavljenih toliko Rembrandtovih umetnin na eni razstavi.
Slika Rembrandtovega učenca van Hoogstratena s pripomočki za pisanje pisem
Samuel van Hoogstraten, Tihožitje - tromp l'oeil (1666/1678)

»Umetnostnozgodovinski muzej na Dunaju (KHM) prvič predstavlja razstavo o pomembnem baročnem slikarju Rembrandtu. Tolikšnega bogastva mojstrovih slik iz mednarodne izposoje v Avstriji še nikoli ni bilo mogoče občudovati. Njegova močna umetnost je pustila trajen vtis na njegovega nadarjenega učenca Samuela van Hoogstratena. Fascinantna igra med Rembrandtom in Hoogstratenom je predstavljena na edinstven način: takšnega Rembrandta še niste videli. Odkrijte približno šestdeset slik in risb ter se potopite v nizozemsko baročno slikarstvo.«

Iz opisa razstave

Chagall (Albertina)

Slika Marca Chagalla
Marc Chagall, Papirnati zmaj (1925-26)
Čeprav Rembrandtov slog v marsičem odstopa od drugih nizozemskih mojstrov »zlatega stoletja«, je uvrščanje Marca Chagalla v umetnostne tokove 20. stoletja še toliko težje, če ne celo nemogoče. Že samo dejstvo, da se je kot Mojša Zaharavič Šahałaŭ rodil v carski Rusiji, kjer so bili pogromi nad Judi na dnevnem redu, ni govorilo v prid njegovi karieri umetnika. Tudi tradicionalno judovsko okolje v današnji Belorusiji ni vzpodbujalo upodabljajočih umetnosti, ki se jim je Chagall posvetil.

»Chagallovi muhasti in poetični slikovni svetovi, kolikor so nam znani, še naprej navdušujejo in postavljajo vedno nove uganke. Njegov opus slogovno in vsebinsko niha med tradicionalnim in avantgardnim. Na podlagi svojih izkušenj z razvojem umetnosti 20. stoletja od primitivizma do kubizma, fovizma in nadrealizma je Chagall ustvaril lasten vizualni jezik, katerega nezgrešljiva značilnost je bistvena kontinuiteta, ki je del njegovega večplastnega umetniškega izražanja.«

Iz opisa razstave

Marc Chagall: žareča barvna paleta

Za razliko od Rembrandta, ki je vse življenje ostal zvest Amsterdamu, je Chagall veliko potoval. Politični pretresi 20. stoletja so usodno zaznamovali njegovo življenjsko pot, ki ga je od rodnega Vitebska vodila do Pariza, Moskve, Marseilla, New Yorka in Azurne obale, kjer se je končno ustalil in dočakal biblično starost skoraj stotih let. Iz njegovih del veje nenavadna simbolika, ki si jo je mogoče razložiti z razpetostjo med tradicionalnim judovstvom in krščanskim okoljem, ki ga je obdajalo potem, ko je zapustil rodni kraj.
Kljub težkim udarcem usode se nam predstavlja kot slikar ljubezni in vedrine, ki ga ni nikoli zapustila. Razkošna paleta žarečih barv dela njegove umetnine edinstvene. Ne glede na raznoliko tehniko – od akvarelov in slik do mozaikov in vitražev – ponuja gledalcem prepleten svet simbolov, ki se skozi osem desetletij mojstrovega ustvarjanja ne spreminjajo veliko.

»Razstava Chagall v muzeju Albertina zajema približno 90 del, izbranih iz vseh umetnikovih ustvarjalnih obdobij, in se osredotoča na njegovo živahno ukvarjanje z najbolj prvinskimi in univerzalnimi temami življenja – s čimer razkriva raznoliko množico 'nemogočih možnosti'.«

Iz opisa razstave
S svojo duhovno podlago in razgibanim življenjem je Chagall postal tako enkraten, da nas ne sme presenetiti dejstvo, da se skozi celotno 20. stoletje ni pojavilo veliko umetnikov, ki bi skušali posnemati njegov slog, kaj šele da bi o njih lahko trdili, da so njegovi učenci. Albertina nam bo z razstavo v jesenskih in zimskih mesecih ponudila prepotreben oddih v svetu živahnih barv in svetlobe, ki ju v tem času sicer pogrešamo.
Slika Marca Chagalla (Albertina) s parom, ki je zdi rdečega petelina
Marc Chagall, Zaročenca (1939-1947)

»V Chagallovih slikah prevladujejo osrednje teme materinstva in rojstva, smrti in ljubezni, ki jih v svojem ponavljanju in variiranju reflektirajo in osvetljujejo iz novih perspektiv. Ponavljajoči se motivi, kot so petelin in osel, krava in riba, delujejo v spremenljivem, fantastičnem kozmosu umetnika kot elementi, ki so pomensko prilagodljivi. Navidezna protislovja in kontrasti v Chagallovih kompozicijah in likovnih svetovih vidno pričajo o umetnikovem iskanju 'logike nelogičnega', s katero je tradicionalnim slikarskim formam dodal psihološko razsežnost.«

Iz opisa razstave

Ne zamudite, rezervirajte si ogled razstav